Če mi uspe najti voziček, vam na koncu zime pošljen slike svojih nabildanih rok
.
Največ težav oz. kar se je meni zdelo najbolj moteče je bilo vlečenje na povodcu, v šoli bi k vsakemu psu, na sprehodu k vsakemu drevesu, k vsaki višji travi. S tem, da sva se naučila poleg sva porabila največ časa. Mislim, da je trajalo skoraj 2 leti, da sva res lepo znala iti tudi mimo motečih zadev. No, zdaj sva pa stara 5,5 let, pa mava flexi do 50 kg, pa hodima brez problema.
Tudi pri nas je s časom odraščanja izzvenelo presajanje rož na vrtu in kopanje lukenj na sprehodu. Kar naenkrat ni bilo več zanimivo, čeprav je bilo prej v puberteti to največja zanimacija. Pa pospravljanje mize v dnevni, to je bilo tudi zanimivo.
V puberteti so res najbolj naporni, sploh ker, vsaj naš, znajo biti zelo gluhi. Pa razlika med njufkoti in kakšno drugo bolj poslušno pasmo mislim, da je, da potrebuješ res dosti potrpežljivosti, volje do ponavljanja in moraš biti včasih zelo vztrajen, vendar na koncu rezultat ne izostane.
Je pa zanimivo, da zdaj, ko je naš Janko že tak gospod v zrelih letih in se ga ne prime nobena navihanost, včasih prav pogrešam tiste vragolije. Sem si ravno za vikend, ko sem presajala rože spomnila, da bi bilo zabavno, če bi mi kako rožo izmaknil in bi se potem lovila, kot sva se, ko je bil mali.
Midva sva hodila v pasjo šolo, opravila B-bh. Za rally sva mela veliko volje, samo v pomurju ga nobena šola nima. Po mojem je šola najbolj koristna za navajanje na druge pse, kar pride pozneje na sprehodih zelo prav.
lp
