
Ja, na morju smo bili, smo že skoraj pozabili, da smo bili....Bili smo od 1. - 15. 7. 2006. Zaliv je bil super, ljudje pa do psov ful prijazni, čeprav sem jih, ko sem z Brunotom ležala na plaži ujela, kako so se pogovarjali "Šta je s tim Slovencima. Ove godine svi su tu sa psima", vendar so potem ugotovili, da je vse lepo počiščeno in da psi sploh ne lajajo in da če psov ne vidiš, sploh ne veš, da jih je toliko... Pričakovala sem nekako tak odnos do psov kot tukaj, ko te veliko ljudi sovražno gleda, ko greš z njim naokrog, doživela sem pa ravno obratno - že prvi dan sem prav zaradi njega spoznala vse ljudi v tistem naselju in vsak dan so ga čohali, po cesti že na daleč klicali "Vidi, ide Bruno" in podobno...Je pa res, da nisem nič izzivala, s psom sva se tudi na plaži umaknila stran od ljudi - tja, kjer so bili parkirani čolni, voda je bila čista, otroci so pa vseeno priplavali do nas in jih pes ni nič motil. K sreči je tudi ves čas nekaj pihalo, tako, da sploh ni bil občutek kake velike vročine, Bruno je bil v senci, tudi plaval je, pravzaprav se ne bom nič zlagala, če rečem, da je bil prava turistična atrakcija. Trikrat smo šli do Jelse, vendar nismo prišli nikamor, ker so se ves čas spuščali vanj slovaki, italjani in hrvati, ga čohali in božali, smo se pa tudi smejali, ko smo poslušali komentarje "Vidi ga, ko medved", teh je bilo kar precej. Moram priznati, da mi je bilo na momente kar malo hudo, ker so vsi buljili v nas prav zaradi Brunota, jaz pa bi se včasih tudi rada "izgubila v množici". Skratka, kar doživetje vse skupaj, Bruno je užival in nič trpel, ker je bila tista vročina tam dol čisto druga za prenašat kot ta, ki smo jo potem imeli doma. Sreča pa je bila tudi, da nismo bili sredi betona - tam bi znalo biti pa res hudo. Drugače pa mislim, da 14 dni brez Brunota sploh zdržala ne bi. Razen v službo brez njega sploh nikamor več ne gremo. No, slikice iz morja imam v mojem albumu, pa si lahko pogledate. Moram pa povedati, da so Pesjanarji res povsod, v Šibeniku na počivališču Krka smo se ustavili in telovadili s psom gor in dol, in pride k meni Lenny vprašat, če sem na kakšnem forumu....hi, hi, hi....me je prepoznala, ker smo psa klicali Bruno!!! No, potem pa naj kdo reče, da svet ni majhen!!!
Za televizijo pa nisem opazila, da bi ga zanimala. Nastja, me ful veseli, da je Indi že v redu! Vmes vidim, da smo dobili še eno njufko v Zasavje - Leonora welcome. Zdaj me mogoče ne bodo več toliko spraševali, kva za ena pasma je to..... Upam, da dobimo še kakega, se mi zdi, da je teh njufkov čisto premalo naokrog! Lep pozdrav vsem, G.