Ok, prvo, kar me je zmotilo, je to, da bi psi VSEH polarnih pasem bili sposobni tudi danes preživeti sami v naravi.

S tem se enostavno ne morem strinjati, grenlandski pes bi mogoče res lahko, mogoče tudi kakšen husky ali malamut, vsekakor pa tega ne bi zmogel samojed. Mogoče bi res uspel uloviti hrano in ne bi bil lačen (če ni spreten lovec, bi se zadovoljil tudi s kakšnimi sadeži), a bi ga uničila samota. Fizično mu morda ne bi ničesar primanjkovalo, čutil pa bi velik primanjkljaj na psihičnem področju. Gre namreč za pse, ki so izrazito navezani na človeka (tudi če morda nekateri ne dajejo takšen vtis in prinašajo lastnika okrog 100/h, ampak to nima s tem prav veliko povezave), res da večini ni tak problem zamenjati lastnika (sploh če se le-ta ne ukvarja z njimi), a njim je pomembno to, da so s človekom, pa čeprav s sosedovo xy, samo da niso osamljeni. Samojed je namreč že pri svojem plemenu živel s svojimi ljudmi, ne privezan zunaj, pač pa v koči, kjer so živeli njegovi ljudje.
Samojedom je naredila veliko krivico s tem, ko je izrazila, da so med polarnimi pasmami za družinsko življenje najbolj primerni huskyji. Kolikor vem, so to še zelo prvinski psi kar se karakterja tiče, medtem ko so samojedi veliko bolj prilagodljivi in se da z njimi še nekako najlaže shajati, tudi če nam zraste preko glave (vlečenje na sprehodih in nezmožnost spuščanja je skoraj najhuje, kar se lahko zgodi), saj do agresivnosti pride samo, če lastnik ravna z njim res hudo hudo hudo narobe. Medtem ko sem za agresivne huskyje in malamute slišala žal že velikokrat.

Poleg tega bi povprečen človek lahko iz zadnjega dela razumel (pa čeprav piše, da mora biti na povodcu), da je čisto normalno, da steče na travniku stran, saj je vzrok za to njihov nagon (spet, samojedi ne ravnajo nagonsko, ampak reakcije prej premislijo). Ne, ni normalno. Psa moramo naučiti, da se ne oddaljuje in nasprotnega ravnanja ne smemo tolerirati, »češ, saj gre za nagon«. Iz celega članka dobi človek občutek, da je čisto normalno, če je polarni pes neobvladljiv.
»Ne lajajo, temveč po volčje tulijo.« Pokažite mi samojeda, ki tuli.
V glavnem je v članku preveč posploševanja. Tako kot so razlike med ovčarskimi pasmami, tako so tudi med polarnimi. In mogoče te trditve veljajo za huskyje, s katerimi ima Maja Golob izkušnje (morda tudi za malamute; sama namreč karakternih razlik med tema dvema pasmama ne poznam), za samojede pač ne, ampak morda je tako zanje tudi bolje ... Se zanj vsaj ne bodo odločali neprimerni ljudje.