Tema: Težave pri srečanjih z drugimi psi

[Asja]

Ampak OK ... ali SPLOH kdaj spustite svoje pse, da se "igrajo" z drugimi (neznanimi)? Na prostem? Moja je večino časa na povodcu, a če ocenim, da ni nevarno, in če se strinja tudi drugi lastnik, jo spustim in nikoli ni konflikta - vedno se z drugim psom lovita, igrata itd. Bistveno večji problem je, če je pripeta (torej ob srečanju z drugim psom zategnjena).

[Roxy]

Ampak OK ... ali SPLOH kdaj spustite svoje pse, da se "igrajo" z drugimi (neznanimi)? Na prostem? Moja je večino časa na povodcu, a če ocenim, da ni nevarno, in če se strinja tudi drugi lastnik, jo spustim in nikoli ni konflikta - vedno se z drugim psom lovita, igrata itd. Bistveno večji problem je, če je pripeta (torej ob srečanju z drugim psom zategnjena).

Mojega tamlajšega samo ob predhodnem spoznavanju na povodcu. Če je na drugi strani primeren pes (in lastnik), se tudi zelo hitro sprosti in se potem igra. Brez moje pomoči pa zaenkrat še ni zmožen mirno prenesti prehitrega spoznavanja s tujimi psi (veliki, mali, psice, mladiči, ni važno, tuj pes, je tuj pes). Se preveč razburi, se ne more umiriti in preveč burno odreagira. V večini primerov je sicer odvisno od drugega psa kako se obnaša. Z vsiljivimi psi (ja labradorci vodijo v tem ) se ne bo družil.

Napet povodec pa pri takih psih vodi v še večje razburjenje, zato je št.1 preprečevanje vlečenja in lepa hoja na povodcu. Lahko si pomagaš tudi z oprsnicami proti vlečenju (s pripenjanjem spredaj) in tako že v štartu izničiš problem "pumpanja" na povodcu.

[čara]

Jaz nič več. Moja psica pač nima te želje. Sicer pa, saj iz telesne pasje govorice vidiš ali je pes sproščen in družaben ali pa ni. Pa glede na to kakšen je tvoj pes pač izbereš da ali ne.

Važno, da se igra s tabo, da ima nagone zadovoljene. Za veselega psa ne rabiš nujno medpasje igre. Priznam, pa, da je življeneje zelo enostavno, če imaš neobremenjenega in nekonfliktnega psa.

Psi ki vlečejo, ne šmirglajo človeka, so zelo živahni, živčni, nesigurno. S takimi mojo ne pustim, ker vem, da jih ne mara in je BV tratit energijo za nekaj na silo. Lep mimohod je vse kar potrebujem.

In k sreči se zadeva spet fino popravlja.    Se razburi, če kak večji pes skoči proti njej ali pa če se dva psa zrefecata, to jo še matra, ampak je tudi sposobna biti bližje temu in se skoncentrirat na mene ali šnofanje po tleh. Tako, da postopno napredujem.

Predvsem ogromno ljudi ne pozna pasje telesne govorice in ne razberejo čustvenega stanja in se jim zdi normalno, da jih njihovi vlečejo proti drugim psom. Četudi so veseli ob tem, pa je za mojo psico to stresno.

[Lanabela]

Moje so spuščene in se lahko po svoji volji družijo z vsemi spuščenimi psi. Za privezane pse se ne smejo zmeniti, ker predvidevam da je problem na eni ali drugi strani povodca.
 

[simi]

Čara moj pes se že skoraj eno leto šola za reševalca. Tako da sva pri inštruktorju. Sam problem je, da mi tega sranja na treningih ne dela. Vse ostalo je super (odpoklic je treba še dodelat). Sej pravim, da mi na poligonu in doma hodi poleg kot najbolj šolan pes in to brez povodca. Težave se pojavijo, ko gre nekam kjer je kup novih vonjav.
Vedno sem se otepala ideje o zatezni ovratnici, to mi bo skrajni izhod. Bom poguglala te zadeve in poskusila.

Oprostite, ampak a se vam vsem ne zdi, da bi morali najprej v šolah reševati to, kar je vaš problem, ne pa se šolati v različne namene?
Če je inštruktor dober in ne samo ciljno usmerjen, bo njegova prvenstvena naloga ta, da vi s tem psom lahko živite.
Se opravičujem, sem že nehala

[Lanabela]

Inštruktor, ki je vzel takega psa v skupino, si je nakopal ogromno dodatnega dela. Če se mu ljubi ukvarjat s takimi problemi - njegova stvar. Vsekakor na daljši rok s tem tandemom delat ne bo več mogel, če ne bo rešil osnovnega problema. Pričakovati, da ga bo rešila lastnica sama je precej utopično. Je pa dejstvo, da je včasih bolje vzeti v skupino tandem s problemom, in delat na tem, kot pa odpravljat posledice zavoženih poskusov prevzgoje. Narobe  je samo, če se na problemu ne dela.

[čara]

Ko je že ravno simi omenila normalno živeti s psom...Ja menda bi naj bil vsakemu od nas to cilj. Res je sicer tudi to, da je veliko pasjih šol in inštruktorjev naravnanih na poligonsko poslušnost in pa nekaj ur v urbanem okolju za bbh...K sreči, se to popravlja in je vedno več takih, ki jim je prventstvena osnovna vzgoja.  In to je tisto, kar v resnici mnogo tečajnikov išče- hoja na ohlapnem povodcu mimo različnih ljudi, psov, prometa, dišav in vonjav. Prihajanje na klic, kvalitetna igra pes-vodnik in seveda izgradnja pozornosti in samokontrole, brez tega ne gre.

Pol pa se gre naprej, če te vesli šolanje tako in drugačno.

Reševalci morajo biti tolerantni do drugih psov, ljudi, okolice nasploh. Pa ne samo tolerantni, še ignorirat kadar delajo...Zato, mi nekak ne gre skupaj-ima težave z neznanimi psi, hkrati pa se šola za reševalca.

Vsak inštruktor ve, da taki občutljivi psi, rabijo točno to. Sistematično delo v različnih okoljih, med različnimi psi in ti pokažejo kako izvajat sprehode, vsaj v tistih kritičnih delih. Na pse v šolski skupini se hitro navadijo. In ponekod je tudi navada, da se kdaj pa kdaj združijo, pomešajo, menjajo teren, povabijo kake znane statiste, pri desenzibilizaciji (navadno pse od ostalih inštruktorjev, znancev, ki imajo pse pod kontrolo etc)

[margiela]

Lanabela in Simi - z reševanjem sva se začela ukvarjati 1 leto nazaj, ko je bil Iggy star 6 mesecev in takrat težav še ni bilo. Z inštruktorjem delava na reševanju problema, se pa zavedam, da bo treba še bolj sistematično pristopiti in delati na terenu. Konec konec pa sem pripravljena iti še do kakšnega drugega inštruktorja.

[barbara10]

Ne jim pustit, da se pumpajo na drugem psu, pa cetudi so prijazni in bi sli le povohat. Nic cakat, le obrniti se proc od psa in takoj v drugo smer. Pa cetudi je potrebno na zacetku psa stran odvlect...

[Nika]

asja, kaj pa šola za azilaše?

[margiela]

Barbara10 trenutno delam tako, da čim postane nestrpen in malo potegne, je zavozil šanso in mu ne pustim, da gre do psa. Pač, dokler ne bo mirno in lepo počakal, tudi nagrade ne bo. In ga zvečem stran.

[barbara10]

Fino. Drugace pa cetudi je strpen, se gre mimo psa, in se ga nagradi zato, ker je sel mimo psa, brez da bi ga opazil. Ce takrat ne sprejema hrane, nagrade, lahko prejmejo besedno pohvalo (da se mu pove, da je kul...).

Pri vseh teh srecevanjih (da ignorirajo pse) pomagajo skupinski treningi canicrossa... ko te bo hitrejsi prehiteval, se povleces po striku do psa toliko, da ni vec elastike med psom in clovekom, ter toliko skrajsas strik, da ni mozno, da bi pes prisel do drugega psa... pomaga.

[margiela]

Super, najlepša hvala za nasvet!

[Lunette]

Pes ni pozoren na vodnika, če zna samo na poligonu delat. Pika. Pozornost in odzivnost na vodnika  je osnova, ki bi jo moral najprej osvojit čisto vsak lastnik psa in njegov pes. V vseh okoljih. Pol se pa dejmo menit o tem kaj vse pes zna in trenira. Pa kako fino zna sedet, ležat, prihajat itd. Dokler ni kontakta ni fore.
Pa da se ne bom še naprej hudovala - Naučit nadomestno vedenje. Upam, da vam je inštruktor dobro razložil, kako se kakršnega koli učenja s psom lotit. Osnova, osnova in še enkrat osnova. Ko pes neko zadevo zna v dnevni izvedit na brikete jo bo treba na poligonu podkrepit s čem močnejšim (igra, piškoti...). Ko vajo zna tudi na poligonu (ali v katerem koli mirnem okolju-ni zdaj nujno poligon) opravit na brikete, greš v okolje z motnjami in DVIGNEŠ nagrado. Vsakič ko dvigneš kriterij moraš podkrepit nagrado. Ali imet isto nagrado pa kriterij znižat. Potem smo pa pri tem, da je to v realnem življenju pač nekoliko težje vse zrežirat. Takrat pa pridejo na vrsto plan B, C... Če psa pač fizično ne moreš normalno odstranit iz situacije (da se ne pumpa na druge) je vsekakor na mestu halti. Daleč pred zatezno (o averzvivih smo že prevečkrat pa ne bom še danes ) Skratka, pes se ne sme pumpat in gre na ''hladno'', gre ''klečat''. Torej ga odstraniš nekam za ovinek ali pač spremeniš smer gibanja nazaj. Samo silit ne proti drugim. Za drugič veš, da pač tam in tam ni ravno idelana točka srečanja pa se prej pripraviš. In potem se naučiš nadomestnega vedenja nekje v miru. Ko so enkrat že v situaciji se pač ne trudit učit in zahtevat od psa nekaj, kar ne zna. Ja, tudi ''poleg'' ti očitno ne zna  Če bi ga znal bi ga izvajal tudi izven poligona (očitno zna samo komando ''poleg na polignu'').
Zdaj ali psa začneš učit poligonske vaje v urbanem okolju. Pač nekje sredi sprehoda ga ''vklopiš'' za delo. Začneš nekoliko z nižjimi zahtevami. Tako kot ste začeli podlago za poligonsko delat. Več spodbude, več nagrade, nižje zahteve...in potem dviguješ v vrhunsko poslušnost. Vse še preden srečuješ pse. Potem pa to postopno izvajaš v bližini drugih psov. Tako bi v praksi ven dobila ''odličen poleg mimo tujega psa'' = nadomestno vedenje.
Lahko se greš pa tudi čisto druga nadomestna vedenja. Psa naučiš ''look at that game''. Lahko ga naučiš ''nos v dlan''. ''leave it''...pač domišljija ima tukaj prosto pot. Važno pri tem je da je nadomestno vedenje nekompatibilno z neumnostjo, ki jo počne. Torej pojanje proti drugemu psu -> gibanje stran od psa.
Dokler vedenja ne obvlada, ga ne zahtevaš in se pač ''evakuiraš iz situacije''. S tem, da to zdaj ni trajni recept, da moraš s psom bežat iz okolja. To je samo začasno, da se lotiš reševanja problema. Vsekakor pač ne čakat ''kaj pa zdaj''. Ukrepaj.

Meni ljub ukaz, ki ga potem samo še dopolnjuješ, nadgrajuješ z idejami. ''Pusti kužeka''=gas do mene -> zamotim z nekim trikcem, psa dobim na desno, da se lažje ogneš koga, pač elegantno ga animiraš. Poleg tega je to tak ultimativen ukaz za kar koli ''pusti''.
https://www.youtube.com/watch?v=pEeS2dPpPtA
https://www.youtube.com/watch?v=6jYfKK17ZBs

[Asja]

asja, kaj pa šola za azilaše?

Sva bili kar v "normalni" šoli in opravili osnove do bbh izpita. Psica je krasno napredovala in iz presrane, rep med nogami držeče zavetiščarke, s katero so prej bohve kaj počeli, postala relativno samozavestna. Komande pozna, čeprav nama je šlo v šoli bolje kot v praksi. Kjer absolutno jemjlem krivdo nase, ker nisem dosledna.

Za dobro jutro me je malo "prizemljil" tudi zadnji Lunettin post  - Odlično napisano.

[margiela]

Lunette hvala za izčrpen nasvet! Se bom držala 

[Vixen]

Edini način, da bo on ves čas hodil lepo brez vlečenja je, če se mi leva roka spremeni v hrenovko, ki mu bo dišala pod nos. Pa še ta rešitev ne bi pomagala, če srečava kakšnega psa.
Takrat gre on v zombi mode in ne sliši in ne vidi, pa če mu pršut molim pred gobec.

Margiela, midve imava natanko iste težave!    Brez oprsnice proti vlečenju se sploh sprehajati ne moreva, ker če Taya ornk potegne ni šans, da jo zadržim. 
Še dobro da se bo kmalu spet začela šola (bili sva že v mali šoli), ker mi bo vsak dodaten nasvet prišel prav.

Taya čisto nora na pse in bi se z vsakim igrala in norela. Če je v bližini kakšen pes ne vidi in ne sliši nič drugega. Sicer prakticirava, da se sprehodiva (včasih jo moram odvleči) mimo psa z normalnim tempom in jo za vsak pogled stran in ignoriranje drugega psa nagradim. Stanje je mogoče malo boljše kot na začetku in greva lahko kolikor toliko mirno mimo, če je pes na drugi strani ceste.
Še vedno pa začne delati salte (dobesedno  ) če se z drugim psom srečamo na pločniku ali stojimo en blizu drugega. Tudi ni šans, da bi šla samo povohat drugega psa, začne noret: žuuur! zdaj se bomo pa igrali!!! Če pa je spuščena pa sploh bezlja kot zmešana. 
Mislim, da ji trenutno sploh ni jasno, da je narobe (pa tudi če ji rečem NE), da bi šla drugega psa pozdravit in se igrat, ker ji je to pač samoumevno (mislim, da je to zadnja stvar na katero bi pomislila, da se ta NE nanaša    ). Labradorka pač 

Taya je že od vedno zelo samostojna in sva imeli s pozornostjo name od majhnega "probleme". Če je videla kaj zanimivega se me ni držala niti ko je bila še čisto majhna ampak je kar odlutala. Niti ni zagnala panike, če me potem nekaj časa ni našla...      Ko je bila stara nekako 4 mesece sem na sprehodih (problem so neznana okolja, kjer je vse tako zeloooo zanimivo; doma mi seveda povsod sledi) začela načrtno in intenzivno nagrajevati in potrjevati vsak pogled proti meni in stanje se (počaaasi) izboljšuje (sedaj je stara eno leto).

Drugače pa je Taya zelo živahna ampak pridna in rada ustreže. Doma delava tudi vaje za samokontrolo, ki pa ji grejo kar v redu. 

Se priporočam za kakršen koli nasvet ali pripombo če kaj delam narobe in kako bi se dalo to popraviti. 

[Lunette]

Dokler bo pes lahko izvajal NE-stvar jo pač bo  Če nekaj nočeš, da dela mu pač ne omogočiš neumnosti. Torej pobege k drugemu psu preprečiš s slednim povodcem. In pa pač vaje za samokontrolo delat v okolju kjer to potrebujeta. Ne samo doma, ker potem zna samo ''samokontrola doma''. Pa pač se ne srečevat na pločnikih oz. tam potem debatkat pa se spuščat enega k drugemu. To pač naučiš tako, da se pes mora najprej umirit, delat s tabo, dajat kontakt itd(pač vaje za samokontrolo) za nagrado pa lahko gre rečit ''helou''. Ena taka luštna vaja je tudi tole https://www.youtube.com/watch?v=2ealapRYpMQ
Lih toliko, da ti roke ne podaljša in pa da se en potrjuje s tistim ''čisto malo bliže cilju''. Lepo fiksiraš psa v tla in ga v miru učiš kar ti je cilj - mirno čakanje ob motnjah. Seveda pri čistih norcih je to dosti lažje če parkrat probaš s statisti in na primerni razdaliji. Opraviš kulturno srečanje in potem parkrat nagrado od tebe, tu in tam pa dovolenje za pozdrav. Lušna vaja tudi zaradi tega, ker če povodca ne fikriraš z nogami (ga normalno držiš v rokah) se čisto preveč ''kregaš s psom'' ker te dejansko fizično prestavlja. In namesto da poteka srečanje mirno...je tko kot je  Psu daš lahko potem s svojo mirnostjo zgled  pa še čisto indiferentno ga lahko nagrajuješ ko je miren.

[barbara10]

Nagrado pes dobi le od mene. Drugi psi psu ne smejo predstavljati nagrade in boljsega casa kot pa je cas z vodnikom (v idealnem primeru). To pomeni, da nikoli ne prakticiram, da cetudi se pes lepo obnasa, da sme iti povohat drugega psa.

[čara]

Meni je pa to znak, da človek sam vase ni prepričan oz. da se preveč komplicira. No, odvisno kaj želiš od psa. Meni je povsem vredu-ko delava nekaj skupaj, drugih psov ni...Ko pa je sprostitev, pa se druži z drugimi po mili volji, dokler pač ni odpoklica, se ne krene drugam etc. Čisto taka življenjska zadeva se mi zdi. Lahko imaš psa, ki je odličen delavec in obožuje tebe in je zanesljiv, hkrati pa se druži in igra z drugimi psi.

Meni bi bil to top dosežek. Neko ravnovesje. Če je pes igriv in družaben, zakaj pa ne?
barbara10. No, ko tako prakticiraš. Kaj pa se zgodi, če pride kakšen pes slučajno vmes in povabi k igri?

[Lanabela]

Ne vidim prav nobenega razloga, zakaj drugi psi ne bi smeli biti nagrada. Ok, če lastnik želi, da je on edini v pasjem življenju, potem pač. Sicer pa samo po sebi ni nič narobe, če se za nagrado uporabi tudi druženje z drugimi psi.

[barbara10]

Tole je cilj: http://www.rescuedog-burja.com/solanje/220-socializiran-pes

Nasa situacija je povsem drugacna, ker nimamo le enega psa. Vsak pes je zgodba zase. Prav tako ne poznam drugega psa, in nocem, da mi psa pokvari. Mi je mojo mesanko napadlo eno majhno pezde od psa, kar sva sanirale par let, pa ne bo nikoli kot je bilo prej - je sicer bistveno bolje, a ko njo spoznavam z novim psom (ce ze moram), moram biti zraven tudi do uro, da usmerjam spoznavanje; ko dela, ignorira pse, sicer bom pa vedno morala paziti, da ona ne pokvari koga drugega, kar se lahko zgodi, ko ima cas - to je bilo sicer bolj verjetno nekaj casa nazaj, a... - skratka, dovolj, da so mi tuji cucki unicili enega psa - ker psov nimam za animacijo tujim psom, temvec za to, da se z njimi ukvarjam - zakaj ima kdo psa, kaksne bo imel meje, mora vsak sam postimati pri sebi. Druge vecje psice druge pse ignorirajo, se umaknejo... taksna pasma in tudi ze imajo svoje krdelo in svoje pasje kamerade za igro - zato ne rabijo drugih. Par ta malih bi se rado igralo z drugimi, a no-go, ker cilj je zgonji link. Ce po treningu sledi igra med psi, je to nekaj drugega (se tudi poznajo med sabo, in ti poznas druge pse, drugi pa tvoje).

Situacije, ko ti v tvoje krdelo, ki je ali na povodcu, ali privezano nate (tukaj, kjer sprehajamo doma, ni nikogar drugega; tako srecujemo druge pse, ljudi, le ko gremo na kaksen ciljni trening kam - in mi res drugi psi ne pridejo prav, ker kvarijo trening), resujes vsako po sebaj in se trudis, da ne bo prislo do kakrsnegakoli konflikta - pazis na povodec, da ni napet, z ustreznim glasom vodis spoznavanje, oci imas na pecljih, da beres signale (tujega psa ne poznas, kar ves je, da je sila drzen, da ti po petelinje vleti v krdelo psov... lastniki so pa velikokrat nesposobni obvladati tistega enega psa). Sem kar nekajkrat ostala sama s psom, ki ni bil ne na povodcu, ne slisal lastnika, bil vecji od mojih punc (navezanih name), z grbo... Ali pa da se ti majhna cucketina zmota pod noge, ko s psom teces, ko je le-ta spet navezan nate. Skratka, ljudje so s svojimi psi velikokrat popolnoma nevljudni do okolice - ne samo nevljudni, ogrozajo jo.

Poleg tega, ali je drugi pes cepljen, razglisten, zdrav... Ce imas enega psa, ni tako hudo. Ce imas vec psov, pa ti kuzni kaselj (ali pa bolhe) ne pridejo niti malo prav.

[barbara10]

Tako imam ospice na izjave: "Moj pes ne bo nic naredu..." (Kaj pa moj? Ali ga poznas?), ter "Saj se bosta ze sama zmenla..." (Halo! In bo tako pes pokvarjen...).

[Lanabela]

Ja seveda, cilji so različni. Moj cilj je, da imam lahko vsako psico spuščeno v prisotnosti kakršnih koli psov. Da mi ni treba držat učov na pecljih, ker zna psica sama presoditi situacijo in bo vedno reagirala psu primerno. Privezane ignorira, z neprivezanimi pa se lahko druži prosto in brez omejitev. Razen, če je pod poveljem seveda, oziroma če dela. Moje povelje ima vedno absolutno prednost pred kakršnim koli druženjem z drugimi psi, enako tudi delo.  Z agresivnimi psi nimam nobenih problema, ker zna psica bodisi blokirati napad (tako da do agresije sploh ne pride), bodisi opogumiti negotovega psa. Pri meni ni nobene razlike ali sprehajam eno psico ali pa krdelo. No pravzaprav je s krdelom lažje.
Pot do tega ni lahka, potrebno je najti dovolj odraslih spuščenih ne preveč prijaznih psov, od katerih se mladič uči . Meni je bilo najtežje  najti problematične pse za učenje malo starejših mladičev. V zakup je treba vzet tudi kakšno buško. Poleg tega je tovrsdtno učenje veliko lažje, če ima mladič zgled pri starejših iz svojega krdela.
Ja res je bilo smešno, ko sem bila na sprehodu s (spuščeno) polletno Laki, najbolj srečna, če sem uspela srečat spuščenega, renčečega in nasršenega psa.  ker jih je v tistem času že zares hudo primanjkovalo.

Ps: psi, ki živijo samo za svojega lastnika in nimajo svojega "privat" življenja, se ne znajo družiti s sovrstniki...so mi tako skrajno dolgočasni, da si jih sama ne želim imeti.

[MANDY]

Lanabela se 100% strinjam, lepo napisano. Moja starejša psička ne pozna povodca, mlajša še včasih a tudi vedno manj. Znata se sporazumet z drugimi privezanimi in spuščenimim psi,k privezanim kužkom sploh ne gresta cca meter naokrog še posebej če ju opozorim. In ja kakšna buška mlademu psu ne škodi, to je učenje važen del učenja.

Ps: psi, ki živijo samo za svojega lastnika in nimajo svojega "privat" življenja, se ne znajo družiti s sovrstniki...so mi tako skrajno dolgočasni, da si jih sama ne želim imeti.   to se strinjam

[MANDY]

Ne vem od kod ljudem, da se bodo psi kar pobili med sabo, bedarija bolj se znajo zmenit kot mi 

[Roxy]

Eni se znajo zmenit, eni se ne znajo, eni se zmenijo na nam nazaželjen način. Ta način lahko tudi pri drugih psih sproži reakcijo, ki seveda ni zaželjena (tu ne govorim o reakciji, kjer pes samo malo klofa z zobmi po zraku in se razburja). In mi je zelo žal, ampak psov, ki bi dejansko znali komunicirati z vsemi tujimi psi in se prilagoditi v svoji komunikaciji, je zelo malo. Ogromno je psov v mestih, ki se zelo radi družijo (ker druge oblike zabave ne poznajo, saj imajo prelene lastnike). Problem pri teh psih je, da avtomatično mislijo, da se bodo igrali in so do bolj občutljivih psov skrajno neuvidevni. Občutljivi psi na drugi strani pa se naučijo, da zaleže samo, če prekomerno odreagirajo, saj bolj subtilnih prošenj in opozoril nihče ne opazi. Pa dobiš na eni strani "moj ne bo nič naredil" na drugi pa "moj pa bo"...

Imam doma dva psa, vsak iz drugega pola tega opisa zgoraj. Labradorka se zna vse zmenit, če je treba se tudi postavi zase pa v svoji mladosti je bila precej neuvidevno, vsiljivo bitje. Kooiker se s tujimi psi sam zmeni, samo, če so vešči pasje komunikacije in se znajo spoznavati z malo razdalje. Vse ostalo je zanj preveč stresno. Ena pasma je znana po svoji zaupljivosti, druga po svoji nezaupljivosti. Vsi psi ne pridejo na svet z enakimi lastnostmi, če bi bilo tako, ne bi imeli različnih pasem  .

[MANDY]

Vse lepo in prav, ampak če mladič nima nobene možnosti se naučit kako komunicirat z ostalimi kdaj se umaknit, kdaj ne, nastane problem.
 In na povodcu je to težje, ker je zadaj lastnik, ki ga ščiti in ker so na povodcu je psov ki bi znali komunicirat  malo, žal. Ko srečamo neznanega psa z lastnikom  in mu rečem, da moje ne bodo naredile nič pa on odgovori moj pa bo. Mu odgovorim Ok počakaj na mestu in naše gredo okoli psa, če se mu pa približata rečem lastniku naj ga izpusti iz povodca seveda če ni v bližini ceste in se lepo povohajo včasih celo igrajo. In res nisem še doživela, da bi se moje morale branit, pa se veliko sprehajamo ne samo v domačem kraju tudi v tujini. Zato sem prepričana, da se psi še vedno znajo lepo sporazumet samo lastniki  .  Vsak ve in dela po svoje ampak osnova pasje psihologije ostaja enaka že stoletja.

[Lanabela]

Žal je vse več histeričnih psov, kar je delno posledica pretiranega strahu lastnikov, da ja ne bi doživeli kakšne negativne izkušnje in jih zato pretirano omejujejo, delno lastnega strahu lastnikov pred psi, delno pa preteklih izkušenj psa in slabe genetike. Na zadnje dvoje lastniki žal nimajo vpliva in lahko težave samo do neke meje omilijo, odpraviti jih pa ne morejo.
O temle govorim:

https://positively.com/contributors/are-domestic-dogs-losing-the-ability-to-get-along-with-each-other/ (https://positively.com/contributors/are-domestic-dogs-losing-the-ability-to-get-along-with-each-other/)

[čara]

Mi hodimo po svoje. Enostavno pač moja psica ima tudi rada mir pred ostalimi psi in ne želi, da ji drugi hodijo pred nos in se tudi umikam. Lahko pa ji kažejo rit. Želim se namreč tudi izogniti temu, da moja laja, skoči in po zraku klofa z zobmi. Na tak način lahko pride do pretepa, če se drug pes ne umakne. Hkrati se nauči, da če se razburja se drug pes umakne...Ne eno, ne drugo mi ni všeč. In delam na tem, da (spet) ignorira druge pse in se ne obremenjuje z njimi. In to je nemogoče, če nekdo dobesedno spusti svojega psa k moji. In, v takem primeru sem jaz vmes, med psoma, moji dam futer na tla, da išče, nepovabljenega gosta pa primem ali pa en tak gromki mir!...ne kričim, ne krilim z rokami. Samo pač, do kontakta ne sme prit.

Se absolutno strinjam Mandy. Ko bom dobila pasjega mladička, bo ogromno odvezan, bom izbirala take poti, da ne bo cest v bližini, ogromno se bom ukvarjala z njim in ga spoznavala z različnimi psi. Poskušala najti čim več ignorantov, nekaj prijaznih psov in nekaj tudi zoprnih, da se nauči kateri pes je za igro, kateri pa ni in kakim psom se izognit....če pa že dobiš odraslega psa, po možnosti z nekimi neželenimi vzorci ali pa da še ne veš kako reagira in se obnaša, je pa nujno da je vsaj na slednem povodcu, da preprečiš kake nevšečnosti.

Opažam, da moja izredno slabo prenaša direkten kontakt, da jo drugi pes naravnost gleda, po možnosti napeto, živčno ali pa ultra samozavestno in pa če je tik za ritjo hodijo.

Moja je kakor opažam, kombinacija karakterja (v osnovi nezaupljiva do vsega novega), nekaj slabe izkušnje in pač maskiram to njeno reaktivnost z raznimi vajami in desenzibilizacijo.
Vem tudi za enega psa, ki je bil popolnoma normalen mladič, nič prestrašen, niti ne pretirano pogumen...pa je lastnik iz njega naredil živčno razvalino, ki gre takoj v prežo, čim vidi psa (no, ampak vsaj spušča ne psa, da bi prišel delat kraval). Škoda. Ker bi drugače bil čisto normalen pes, ki bi ga še za statista uporabila. (velik črni bav-bav)