Tema: Ptice Slovenije

[galy]

Šele ko sem začela fotografirati divje ptice, sem spoznala kako slabo jih poznam. Zato odpiram novo temo, kjer bomo predstavljali ptice Slovenije.
Prosim, da vsako predstavitev začnete s slovenskim imenom, nato pa navedete tudi latinsko in angleško različico (za lažje iskanje dodatnih informacij). Pokažite tudi svoje fotografije.
(popravki zaženjeni – nihče se ne rodi pameten )

Do sedaj predstavljeni:
Velika sinica
Plavček
Domači vrabec
Brglez
Rdeča taščica
Menišček
Močvirska sinica
Čopasta sinica
Kmečka lastovka
Kalin
Bela štorklja
Lišček
Bela pastirica
Zelena žolna
Škrjančar
Planinska kavka
Bela pastirica


Začela bom z najbolj poznano ptico:

Slovensko ime: Velika sinica
Latinsko ime: Parus major
Angleško ime: Great Tit

Prebiva v večini Evrope in Azije ter v delih severne Afrike in Amerike. Najraje ima mešane gozdove, najdemo pa jo tudi v vrtovih in parkih. Večina ptic se ne seli (selivec je le na severu Skandinavije).
Je najbolj prepoznavna sinica, s širino kril 14-16cm, dolžino telesa 14cm in težo 14-22g. Perje je modro in rumeno, čepica je črna. Na trebuhu ima črno črto, ki je pri samcih širša (pred časom sem na svoje vprašanje, kako ločiti med spoloma, dobila odgovor, da je spol odrasle ptice najlažje določiti, če pogledamo črnino med nogama. Samice imajo tam le malo črne barve, samci celotno. Spol mladičev je možno določiti šele po prvi golitvi, torej pri starosti vsaj dveh mesecev). Mlade ptice imajo lica rumena, odrasle bela s temnejšo glavo.
Hrani se z insekti, pajki in, ko zmanjka druge hrane, s semeni (sončnice jedo le pozimi). Sinica dnevno poje 1000 do 15000 jejčec smrekovega prelca ali gobarja, katerega gosenica je velika škodljivka dreves. Teoretično gledano sinica v enem dnevu reši celo drevo.
Samica v aprilu/maju (lahko ima tudi dva gnezda na leto) izleže 5-11 jajc, ki so bela s škrlatasto-rdečimi madeži; vali 11-13 (22?) dni. Mladiči zapustijo gnezdo po 16-22 dneh, a so še teden, dva odvisni od staršev.


Zgodba Čopija in Čapija

Pred dvema letoma sem s tal pobrala prvo sinico. Kljub strahu, da ne bo preživela noči, se je Čopi (tako smo ga poimenovali) izkazal za pravega borca. Prve dni sem ga hranila z deževniki, nato pa (ker so vsi čudežno poniknili) z mletim mesom, pomočenim v vodo. Gospodiča, ki se je naučil odpeti kljun ob mojem »čivkanju«, je bilo potrebno hraniti vsake pol ure.
Ko so mu zrasla krila in je lahko letel, smo ga spustili v naravo. Teden dni se je zadrževal v okolici hiše, nato pa je nekega dne, po jutranjem »pogovoru« s sorodniki, odletel novim dogodivščinam naproti.
Naslednje leto se je kljub našim ukrepom (dodatno smo zagradili luknjo v strehi) zgodba ponovila. Najprej je na tla padel ptiček, ki je ves slaboten v eni uri umrl. Nato sta pripikirala še dva: Čapi in ptiček z zlomljeno nogo, ki sem ga pustila naravi.

Slike: 1. Čopi v času, ko se je navajal na svobodo
(http://galy.moj-album.com/slike/211363/o9zVBLPZmsNqIiRC.jpg)

1. Mrtvi mladič, ki je prvi padel iz gnezda. Star je bil okoli 10 dni.  2. Hranjenje Čapija  3. Čapi in krila v razvoju  4. raziskujemo&poziramo
(http://galy.moj-album.com/slike/211363/lOdzpWdtePY2Q7HF.jpg)  (http://galy.moj-album.com/slike/211363/9sJPDI1jpZjkBg7i.jpg)  (http://galy.moj-album.com/slike/211363/OLhQW8fPc5iQT9OX.jpg)  (http://galy.moj-album.com/slike/211363/aXebmZp0Wc4EF6Zc.jpg)

1. lačen in siten 2,3. na prostosti
(http://galy.moj-album.com/slike/211363/sL8QM6FvJwkD1wpl.jpg)  (http://galy.moj-album.com/slike/211363/WHujCaKXJfg5LK8f.jpg)  (http://galy.moj-album.com/slike/211363/CM25qIMPk8e1_E_N.jpg)

Druge slike: (zelo zanimiva in lepa galerija - vredno ogleda!)
foto-narava.com - Velika sinica (http://galerija.foto-narava.com/thumbnails.php?album=search&search=Velika+sinica)

Viri:
bbc.co.uk – Velika sinica (http://www.bbc.co.uk/nature/wildfacts/factfiles/249.shtml)
ptice.org – Velika sinica (http://www.ptice.org/?action=ptica&bird_id=73&level_one=vse_o_pticah&level_two=enciklopedija&level_three=ptica)
s-3gim.mb.edus.si – Velika sinica (http://www.s-3gim.mb.edus.si/iearn1/html/newpage25.htm)
wikipedia.org - Velika sinica (http://en.wikipedia.org/wiki/Great_Tit)

+1 točka

[galy]

Slovensko ime: Plavček ali modra sinica
Latinsko ime: Parus caeruleus
Angleško ime: Blue Tit

Plavček je izmed sinic najbolj pogost, saj je dobro zastopan po skoraj vsej Evropi. Najdemo ga v nižinah in sredogorju, višje in v iglastih gozdovih je redek. Je stalnica - selijo se le ptice iz severnejših krajev. Pozimi se pridruži mešanim siničjim jatam.
Je manjši od velike sinice, s širino kril 12-14cm, dolžino telesa 12cm in težo 11g. Trebuh je rumen, rep in čepica modra. Odrasla ptica ima bela lica, mladiči rumena z zelenkastim temenom.
Prehranjuje se večinoma z insekti, pajki, gosenicami, ter tudi s semeni, sadjem, nektarjem (odvisno od letnega časa). Je dober uničevalec škodljivcev, kot so koki in listne uši.
Samica v aprilu/maju izleže 7-13 (rekord je 24 jajc!) rdečkasto pikastih jajc, vali 12-16 dni. Mladiče hranita oba starša, izvalijo se goli in zapustijo gnezdo po 15-23 dneh.
Njihova povprečna življenjska doba je 4-5 let, nekatere ptice pa doživijo tudi 20 let.

Kot zanimivost: zmožnost prilagajanja in učenja so plavčki pokazali v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so se nekatere ptice v Angliji naučile odpirati steklenice mleka – z namenom priti do smetane Žal se je tako vedenje kasneje zmanjšalo, predvsem zaradi posnetega (nizko kaloričnega) mleka in novega načina pakiranja.


Plavčki in video

Nestwatch je ena izmed strani, kjer si lahko ogledamo video posnetke plavčkovega legla: od izdelave gnezda in izvalitve mladičev, do prvega poleta. V hišico so namreč vgradili kamero (oziroma dve) – vredno ogleda!
http://www.nestwatch.info/2005/sights-and-sounds/videos.htm

Priporočam ogled naslednjih posnetkov (najdete jih na zgornjem linku):
13.05.05 Assorted Videos from the day the Eggs Hatched: The 6th Chick - Pt 2 – če dobro pogledate, boste videli izvalitev enega izmed mladičev
21.05.05 Upside Down – siničja mama se odloči povečati gnezdo, medtem ko jo mladiči le ovirajo
31.05.05 Can't Stop Flapping – razmigavanje kril enega izmed mladičev (in klofutanje drugih)
01.06.05 The Chicks Fledge the Nest - From the Inside Camera – mladiči zapuščajo gnezdo

Slike:
(http://galy.moj-album.com/slike/211363/sPBq07DdK9ATLTGw.jpg)  (http://galy.moj-album.com/slike/211363/ELKd7mEoG7DsL1H5.jpg)  (http://galy.moj-album.com/slike/211363/H6OI3YxRGQG3quWo.jpg)

Druge slike:
galerija.foto-narava.com - Plavček – 1 (http://galerija.foto-narava.com/thumbnails.php?album=search&search=Plav%E8ek+(ptica)) in galerija.foto-narava.com - Plavček – 2 (http://galerija.foto-narava.com/thumbnails.php?album=search&search=Plav%E8ek)

Viri:
nestwatch - Plavček (http://www.nestwatch.info/)
bbc.co.uk - Plavček (http://www.bbc.co.uk/nature/wildfacts/factfiles/248.shtml)
wikipedia.org - Plavček (http://en.wikipedia.org/wiki/Blue_tit)

+1 točka

[zoe]

Super so teli opisi Galy  Do sedaj sem imela vsakega rumenega ptička za siničko. Pri nas se ptički že prebujajo in veselo čivkajo pod mojim oknom 

[T.M.T]

Slovensko ime:Domači vrabec
Latinsko ime:Passer domesticus
Angleško ime:House sparrow

Najbolj prilagodljiva ptica,ki živi po vsej Evropi,Rusiji,S in J Ameriki,J Afriki,JV Avstraliji,Novi zelandiji in številnih drugih otokih.Najpogosteje ga najdemo v bližini človeka.
Dolžina telesa je okoli 14cm,razpon kril je večji od sinice-24-25cm,težek pa je 25-40g.Po trebuhu in prsih je siv,krila in hrbet so rjavo obarvana,pojavlja se tudi črna barva.Pri hrani ni občutljiv in se hitro privadi nanjo.Hrani se pretežno s semeni,krušnimi drobtinicami,popki sadnih dreves---pozimi pretežno s semeni.Z 1 letom postanejo spolno zreli.Paritev traja od aprila do avgusta.Samice tako izvalijo od 5-8 jajc (št.niha) v gnezda zgrajena iz suhe trave (ponavadi v zidnih luknjah,slemeni streh,goščavi).Pri valjenju se samec in samička izmenjujeta---samčki pri tem niso tako intenzivni in bolj skrbijo za hrano.Po 11-14 dneh se iz lisastih jajc izvalijo mladički.Po približno 15 dneh mladiči zapustijo gnezdo.
Povprečna življenska doba v naravi je največ 10 let.

Vrabci so tudi ene izme dpogostih ptic,ki padejo iz gnezda.Pri nas sta bila do sedaj 2 mala vrabčka,ki sta žal obapoginila.Po parih dneh sta začela odklanjati hrano  .

Povezave:
Slike in posnetki (http://www.arkive.org/species/ARK/birds/Passer_domesticus/)
slike in opis (http://animaldiversity.ummz.umich.edu/site/accounts/information/Passer_domesticus.html)
opis (http://natureali.org/house_sparrow.htm)


Slike:
slika 1 (http://photogallery.canberrabirds.org.au/images/Sparrow_House_Dabb.jpg)
slika 2 (http://www.gardensafari.net/pics/vogels/passer_domesticus_ha4_dsc_0399.jpg)

Vir:
Enciklopedija živali

Vir slik:
www.google.com (passer domesticus)


P.S.Zoe mene je prav strah tega čivkanja.Dokler se lastovice ne vrnejo je še vredu.Potem pa budnica ob 5h .
Galy super tema

+ 1 točka
slike spremenjene v povezavo

[zoe]

da ne bomo tukaj samo pisali podatke o pticah bi lahko izmenjali tudi lastne izkušnje.
Galy, ti si očitno skrbela za ptička Čapija pa me zanima, kje si dobila napotke za ravnanje s takim majhnim ptičko in na kakšne težave si naletela?

Pri moji prijateljici skrbijo za kosa. Ko je bil majhen je zašel v njihov atrij, in ker so opazili, da zelo težko leti, so ga začeli hraniti. Fritz, kakor je kosku ime, še danes težko leti oziroma lahko leti samo na krajše razdalje, veselo pa prihaja po hrano 

Še dve sliki kosa na naši terasi, kjer so precej pogosti obiskovalci:





+1

[anana]

Slovensko ime: Brglez
Latinsko ime: Sitta europaea
Angleško ime: Nuthatch

To je majhen ptiček modrosive barve na zgornji strani telesa, na spodnji pa oranžne barve. Prek glavice mu poteka črna proga, lica so pa bela. Brglez ima kljun koničast in močan (lovljenje žuželk). Velik je okoli 14 cm.
Najpogosteje ga opazimo v parkih in gozdovih (listnatih, mešanih), je pa zelo nedružaben.
Hrani se z žuželkami, s pajki, s semeni v krmilnicah, z zrnjem, jé tudi orehe... Hrano pa si shrani v zalogah v špranje.
Brgleza lahko prepoznamo tudi z značilnim plezanjem po drevesu – obrnjen navzdol, pleza pa tudi pod vejami; pri opori mu pomagajo dolgi prsti na nogah in krempeljčki.
Gnezdo si ponavadi uredi v zapuščenem žolninem duplu ter si ga malo preuredi. Brglez gnezdi aprila in maja. Ima prb. 5 do 9 jajc, ki jih vali od 14 do 18 dni, mladiči pa so v gnezdu okoli 24 dni.

Slike: foto-narava.com (http://galerija.foto-narava.com/thumbnails.php?album=search&search=Sitta+europaea)

Zanimiva povezava: Sitta europaea (http://www.birdguides.com/html/vidlib/species/Sitta_europaea.htm)

Znanstvena razvrstitev

KRALJESTVO: Živali - Animalia
DEBLO:         Strunarji - Chordata
PODDEBLO:   Vretenčarji - Vertebrata
RAZRED:      Ptiči - Aves
RED:         Pevci - Passeriformes
DRUŽINA:   Brglezi - Sittidae
ROD:         Brglezi - Sitta

Viri:

• W. in D. Eisenreich, U. E. Zimmer, A. Handel (prevod – D. Soban, A. Gogala); Rastline in živali okrog nas; DZS; 1993; Ljubljana
• J. Gregori, I. Krečič; NAŠI PTIČI; DZS; 1979; Ljubljana
• wikipedia - brglez (http://sl.wikipedia.org/wiki/Brglez)

   

_____________________

So mi pa brglezi zelo všeč, neredko pridejo tudi k nam na vrt malo brskat za hrano, sem jih pa največ na kupu videla na Plitvičkih jezerih (Hrvaška) .

+1 točka

[ninci]

Zanimva tema in lepo zastavljena, pohvala vsem sodelujočim Sem pa tudi jaz mislila, da so vsi rumeni pač siničke, kaj pa drugega .. Kar tako naprej, da nas kaj novega naučite.

Lp nina

[anana]

Ja, res zanimiva tema. Odkar smo se preselili "na vas" iz Šiške, imamo tu veliko več vrst ptic in jih rada opazujem in ugotavljam kako se imenujejo . V Šiški smo imeli samo ogromno golobov, vrabcev, malo manj kosov in sinic ter sem pa tja kakšnega plavčka. Enkrat je na našem balkonu sedela celo postovka .

Zdaj, ko smo pa v Sostrem, pa imamo tukaj toliko različnih vrst ptic: največ velikih sinic, ena se je enkrat zaletela v naše okno ; imamo plavčke, meniščke (spada v družino sinic), čopaste sinice, male sinice, škorce, ščinkavce, dleske, brgleze, kaline, kose, šoje, vrane, detle, žolne, ujede, pinože, zelenčke, taščice, liščke... Tukaj pa še nikoli nisem videla goloba, le redko pa pride kakšen vrabec; kakšne razlike v pticah so med mesti pa vasmi .

Malo sem jih že slikala, samo imam premajhen zoom, če se pa približam, se pa prestrašijo. Imam pa nekaj slik, malo slabših a vseeno jih bom pokazala (ko jih najdem ), da boste videli kakšnega ptiča, ki ga še mogoče niste .

zoe, zelo lep kosek, koliko let pa je že od tega, ko so ga našli?

Lp, Ana

[T.M.T]

Meni je pozimi krasno opazovati ptice,kako se hranijo na balkonu.In potem celo dopoldne sedim pred oknom in gledam..."Atiiiiiiiiiiii,pride hit sem!Lej tega,lej kakšen je!Hudo...a ni lep?!"--->tako je ponavadi v najhujšem mrazu,ko iz planin priletijo zelenčki in ostali velikani .
Potem pa opazujemo kako se liščki in zelenčki tepejo,kdo bo sedel v hišici,kdo na veji...siničke in plavčki pa od daleč opazujejo .

Je pa poleti in pozimi tu ogromno ptic: siničk,plavčkov,dleskov,liščkov,zelenčkov,šoj,vrabčkov,taščic,pastiričk,zelenih žolen,lastovk,kanj,skobcev,šoj,kosev,kukavic...ponoči pa se slišijo tudi sove

Smo pa pri nas vrabčka hranili nekaj časa z deževniki potem pa je učitelj za biologijo rekel,da so tudi mokarji ok.In ker so bili le-te na dosegu roke smo oz.je prešel nanje.Neko jutro pa ni in ni hotel odpreti kljuna...tako,da zjutraj ni nič jedel (ob pol 8h sem tudi jaz poskusila) popoldne pa je bil že mrtev

[T.M.T]

Slovensko ime:Rdeča taščica
Latinsko ime: Eritihacus rubecula
Angleško ime:Robin

Razširjena je po celi Evropi (izjema je S Skandinavija),S Afriki ter v Rusiji in Iranu.Zaradi krčenja vseh gozdov se je rdeča taščica naselila tudi na obrobju gozda in po vrtovih.
Po velikosti spominja na vrabca (dolžina 14cm,razpon kril 26cm) a je občutno lažja in tehta cca. 19g.Hrbet in rep sta rjavo obarvana,trebuh je sivo obarvan,predel okoli kljuna in prsni koš je rdeče-oranžen.Hrani se pretežno s črvi,mrčesom,pa tudi jagodami in semeni.
Parjenje poteka od aprila do junija.Gnezda taščice zgradijo v gosti goščavi,blizu tal,v vrtovih pa celo v lopah.Taščica izvali 5-7 jajc,ki jih vali okoli 14 dni.Valili samo samička,pri hranjenju in skrbi za izvaljene mladiče pa se starša izmenjavata.Po cca. 15 dneh so mladiči že samostojni in zapustijo svoje gnezdo.
Do sedaj najstarejši ptič te vrste je bil star 13 let,praviloma pa živijo le nekaj let

ZANIMIVOSTI
Taščica je ena redkih ptic,ki poje čez celo leto.Hodijo pozno spat in zgodaj vstajajo.
V Angliji so poštarje zaradi njihovih rdečih uniform poimenovali "rdeča taščica"
Skoraj tri četrtine taščic pogine pred dopolnitvijo prvega leta (ubijejo jih roparice ali pa so nesposobno skrbeti same zase).Deset odstotkov starejših taščic pogine pri varovanju svojega teritorija.



Posnetek (http://www.arkive.org/species/ARK/birds/Erithacus_rubecula/)
slika (http://www.arkive.org/media/AC251727-3D78-43A3-8A57-18D705940926/Presentation.Large/large-Robin.jpg)
slika2 (http://www.birdguides.com/html/vidlib/assetPictures/130019k001_j2.jpg)
slika3 (http://www.kristan-sp.si/blazk/pic/galerija/CRW_1906.jpg)

Vir:
Enciklopedija živali


Pa še to.Če bi jih radi opazovali v naravi,pojdite na vrt in začnite kopati v zemljo.Večinokrat pridejo v bližino sedet in opazovati za črvi .

Dodana slika; nadja

[galy]

Galy, ti si očitno skrbela za ptička Čapija pa me zanima, kje si dobila napotke za ravnanje s takim majhnim ptičko in na kakšne težave si naletela?

Ja, za Čapija in Čopija. Napotkov nisem dobila nikjer – za zavetišče za divje živali nisem vedela, vprašanje na enem izmed forumov tudi ni prineslo kakšnih rešitev - tako smo improvizirali. Mleto meso+voda je izgledalo še najboljši nadomestek za črve
Problemov ni bilo, če odštejem moje paničarjenje, ker ptička nista hotela jesti semen – da se tako prehranjujejo šele kasneje, sem izvedela na nekem ameriškem forumu (večino informacij sem lansko leto dobila tam). No, pri Čopiju (prvi ptiček) me je bilo strah, da ne bo nikoli samostojen.
Prehranjevala sta se brez težav, kakci so bili vedno prave barve. Hehe, najbolj zanimivo je videti ptička, kako ob »čivkanju« (=prihaja hrana) eksplozivno dvigne glavo in odpre kljun. V eni sekundi je dvakrat večji.
Če se bo letos zgodba ponovila (upam da ne), bom vsekakor premislila o zavetišču. Igranje ptičje matere ima dve slabosti: zahteva skoraj 24 urno prisotnost in prisebnost, saj je potrebno prva dva tedna ptiča hraniti na 20 minut (pri Čapiju in Čopiju sva bili s sestro doma zaradi mature tako da je nekako šlo), še večji problem pa je to, da se ptič ne boji ljudi in ima posledično manj možnosti za preživetje. Čapi je zelo verjetno končal pod kremlplji mačka

[maja01]

Super tema! Bravo!
m.

[galy]

Slovensko ime: Menišček
Latinsko ime: Parus ater
Angleško ime: Coal Tit (coal (ang) premog)

Menišček je najmanjša med sinicami, s širino kril 17-21cm, dolžino telesa 10-12cm in težo 8-10g. Trebuh je svetlo sive barve, čepica črna z edinstveno belo liso na tilniku. Ob razburjenju mu lahko na glavi »zraste« črn greben.
Razširjen je po vsej Sloveniji in živi predvsem v iglastih in mešanih gozdovih. V naših krajih je celoletna vrsta.
Hranijo se z insekti in pozimi s semeni.
Gnezdi v duplih, pogosto nizko ali čisto pri tleh. Samica v aprilu/maju izleže 7-11 rdeče pikastih jajc (slika jajc (http://www.hlasek.com/parus_ater_aa8627.html)), ki jih vali 14-16 dni. Mladiči zapustijo gnezdo v 18-20 dneh.

Zanimivost:
Menišček (in tudi močvirska sinica – oba sta majhna in imata veliko tekmecev) je znan po tem, da pozno poleti in pozimi dela zaloge hrane. Problem je le, ker v nekaj dneh pozabi, kam je skril semena.

(http://galy.moj-album.com/slike/211363/08rNC7xSOfwv3MGz.jpg)    (http://galy.moj-album.com/slike/211363/G_BYvU2NMxzFC0fE.jpg)    (http://galy.moj-album.com/slike/211363/nilaPTDSYXVUuWBM.jpg)

Slike:
mladiči (http://www.hlasek.com/parus_ater_8636.html)
slika 1 (http://www.slo-foto.net/galerija_slika-20235.html)

galerija.foto-narava.com – Menišček (http://galerija.foto-narava.com/thumbnails.php?album=search&search=Meni%9A%E8ek)

Viri:
wikipedia – Menišček (http://en.wikipedia.org/wiki/Coal_tit)
ptice.org – Menišček (http://www.ptice.org/?action=ptica&bird_id=72&level_one=vse_o_pticah&level_two=enciklopedija&level_three=ptica)
bbc.co.uk – Menišček (http://www.bbc.co.uk/nature/wildfacts/factfiles/3060.shtml)

Slovensko ime: Močvirska sinica
Latinsko ime: Parus palustris
Angleško ime: Marsh Tit

Močvirska sinica gnezdi do 1000m nadmorske višine, najdemo jo predvsem v listnatih gozdovih.
Ima črno kapo s črnim podbradkom, prsi so bele, krila rjava. Od meniščka se loči po tem, da nima črnine na tilniku.
Hrani se podobno kot druge sinice.
Gnezdi v duplih. Samica izleže 6-9 jajčk, ki jih vali 13-17 dni. Mladiči se izvalijo goli in poletijo v 16-21 dneh.


Kako razlikovati medi močvirsko in gorsko sinico?

Močvirsko sinico in gorsko sinico (Willow Tit, lat. Parus montanus) ločijo le majhne zunanje razlike: močvirska ima bolj svetlečo črno kapo in majhen podbradek, gorska sinica deluje bolj razmršeno. Poznavalci si pomagajo predvsem z oglašanjem, po katerem se dobro ločita. Splošno tudi velja, da naseljujeta različne prostore, na kar pa se ne moremo zanesti.
Naj omenim, da so ju formalno ločili šele v sredini petdesetih let.

(http://galy.moj-album.com/slike/211363/nHhrhjroiAtOzJ9c.jpg)

Slike:
Močvirska sinica: slika 1 (http://www.hlasek.com/parus_palustris_aa2122.html)       slika 2 (http://www.hlasek.com/parus_palustris_a9638.html)
galerija.foto-narava.com – Gorska sinica (http://galerija.foto-narava.com/thumbnails.php?album=search&search=Mo%E8virska+sinica)
Gorska sinica: slika 1 (http://www.hlasek.com/parus_montanus_d8363.html)

Viri:
birdsofbritain.co.uk – Močvirska sinica (http://www.birdsofbritain.co.uk/bird-guide/marsh-tit.htm)
wikipedia – Močvirska sinica (http://en.wikipedia.org/wiki/Marsh_Tit)

Slovensko ime: Čopasta sinica
Latinsko ime: Parus cristatus
Angleško ime: Crested Tit

Najdemo jo predvsem v iglastih gozdovih po vseh Evropi. V Sloveniji je celoletna vrsta.
Na zunaj je zelo prepoznavna (je edina čopasta sinica): ima sivorjav zgornji del in belkaste prsi. Na glavi ima progasti čopek.
Kot večina drugih sinic je pogosto monogamna, a ima v nasprotju z drugimi samicami dokaj skromen nabor oglašanja.
Samica izvali 4-8 rjasto pikastih jajc.

Čeprav naj bi razmeroma redko prihajala na krmišča, jih je pri nas trenutno polno.

(slike niso najboljše – toliko da veste o čem govorim)
(http://galy.moj-album.com/slike/211363/KbVYDl4oJdyJ04Mo.jpg)    (http://galy.moj-album.com/slike/211363/FnNlmrWQHHKG8Xxi.jpg)    (http://galy.moj-album.com/slike/211363/ozrE0r3EbzN4DqMq.jpg)

Dve zelo lepi sliki: slika 1 (http://www.hlasek.com/parus_cristatus_d9662.html)  in  slika 2 (http://www.hlasek.com/parus_cristatus_d9684.html)

galerija.foto-narava.com (http://galerija.foto-narava.com/thumbnails.php?album=search&search=%C8opasta+sinica)

wikipedia – Čopasta sinica (http://en.wikipedia.org/wiki/Crested_Tit)
S tem zaključujem opis sinic: (Paridae)
Great Tit - Parus major - velika sinica
Blue Tit - Parus caeruleus - plavček
Coal Tit - Parus ater - menišček
Marsh Tit - Parus palustris - močvirska sinica
Sombre Tit - Parus lugubris - žalobna sinica
Willow Tit - Parus montanus - gorska sinica
Crested Tit - Parus cristatus - čopasta sinica
vir (http://www.bsc-eoc.org/avibase/avibase.jsp?pg=checklist&region=si&list=howardmoore&lang=EN&synlang=SL)

(http://galy.moj-album.com/slike/211363/ZrIfhfTjGNYOElgx.jpg)

+3

[*nastja*]

Ime: Kmečka lastovka
Red: pevci
Družina: lastovke
Rod in vrsta: Hirundo rustica

Kmečko lastovko v naših področjih opazimo predvsem poleti. Kmečka lastovica je znanilka poletja. Kmečke lastovke imajo pri moji babici doma svoje gnezdo, v hlevu. Tako da poleti zmeraj poslušamo čivkanje malih ptičkov.

DOMOVANJE:
- skoraj cela Evropa, udomačena v številnih južnih deželah, Severna Amerika, Severna Afrika, nekateri deli Azija

OPIS:
- globoko izrezan rep
- koničaste peruti
- na zgornji strani temnomodro perja
- na spodni kremno bela (bež)

HRANA:
- leteče žuželke (muhe - brenčačka, trepetavka)

RAZMNOŽEVANJE:
- parjenje in valjenje se začne v maju do avgusta
- hranitelja sta oba starša
- samica zvali tri do šest jajc, ki so svetleče bele in vijolčasto rjava ali sivo melirana

ZNAČILNOSTI:
Dolžina: 19 cm
Teža: 16-25 g

Čas valjenja: 13 - 16 dni
Obnašanje: družaben
Življenjska doba: do 4 leta

KAKO LOČIMO SAMCA OD SAMICE?
Samec: čelo in brada sta rjavordeče barve, dolge repne konice, zgornja stran telesa je modro črna z belimi lisami na repu, vrat in prsa sta bele barve.
Samica: krajša zunanja repna peresa, ni tako svetleče obarvana kot samec

No počasi se bo začel čas lastovk, ko bo, bom malo poslikala lastovičke pri babici, pa gnezdo v hlevu.

http://www.ixobrychus-drustvo.si/slike/lastovka_kaiser.jpg

http://galerija.foto-narava.com/albums/userpics/10032/normal_Kme%E8ka%20lastovka.jpg

http://www.ixobrychus-drustvo.si/portal/html/modules.php?name=News&file=article&sid=694

http://www.kpss.si/gospodarjineba/175

VIRI:
Živalstvo Slovenije, [Avtorji: Boris Sket ...], Tehniška založba Slovenija, 2003
Zbirka živali


+1

[*nastja*]

Sicer je slika slaba (slikana iz mojega okna) ampak mislim, da je tole vrabec

[*nastja*]

Evo pa še en lep vrabček:
http://www.hlasek.com/foto/passer_montanus_dc2987.jpg

[Lilit]

http://indi.moj-album.com/slike/845561/3en6MCI_d8BzF97O.v.jpg
Sicer je slika slaba (slikana iz mojega okna) ampak mislim, da je tole vrabec

Nope, na zgornji sliki sigurno ni vrabec. Po mojem je tascica, ker se vidi malcek rdecega vratu.

Passer montanus pa je poljski vrabec.

ps. Ves kako locit poljskega od domacega vrabca? Poljski vrabec ima umazana licka, ker zivi na polju domaci pa je bolj fin, ker zivi v mestu, in je cist

+1

[T.M.T]

Fotografija malih lastovk---malce slabša

[kanchy]

Tukaj so fajn opisane ptice:
http://www.s-3gim.mb.edus.si/iearn1/html/newpage19.htm
(pa pojdite na dno strani potem pa levo in desno pa jih je še več)

[*nastja*]

Nope, na zgornji sliki sigurno ni vrabec. Po mojem je tascica, ker se vidi malcek rdecega vratu.

No res ne vem, sem ga videla 10 metrov daleč, pa še malo slabša slikca je, pa slab fotoaparat
  grem zdej malo ven k Indiju pa bova malo ptičke gledala   da vidva al je bla taščica al vrabček  

[galy]

Slovensko ime: Kalin
Latinsko ime: Pyrrhula pyrrhula
Angleško ime: Bullfinch ali Eurasian/Common Bullfinch

Razširjen je po skoraj celotni Sloveniji, čeprav ne gosto. Ponavadi se zadržuje v paru. Selijo se le ptice iz severnih dežel.
Kalin je velik okoli 15cm, s premerom kril 16-18cm. Ima črno teme, debel črn kljun ter črn rep. Samec ima trebuh živo rdeče barve, zgoraj je siv; samica je po prsih rjava (tu lahko vidite razliko (http://www.lincsbirdclub.co.uk/rare_birds/bullfinch.htm)).
Hrani se z drevesnimi popki in semeni.
Samica ima 1-2 zaroda na leto. Izvali 4-5 jajc (bledo modra s škrlatnimi pegami – slika (http://www.hlasek.com/pyrrhula_pyrrhula_d98.html)), vali 14 dni, mladiči poletijo v 12-18 dneh.


Zopet video

Na TEM (http://www.arkive.org/species/ARK/birds/Pyrrhula_pyrrhula/Pyrrhula_pyrrhula_09.html?movietype=rpMed) kratkem video posnetku lahko vidite razvoj kalin: od jajčk, hranjenja v prvih dneh, do perjatih mladičev. Priporočam, sploh zaradi hranjenja – da se boste tako kot jaz spraševali, kako lahko tanek vrat zdrži tako glavo Hranita oba starša, zato si lahko ogledate barvno razliko med njima.

http://www.arkive.org/species/ARK/birds/ – na tem naslovu lahko najdete filmčke tudi nekaterih drugih ptic: izberete ptico, desno zgoraj pri nekaterih piše »click for more movies«. Izberete video.

(http://galy.moj-album.com/slike/211363/beGZRlOfeaNQf6x4.jpg)  (http://galy.moj-album.com/slike/211363/u6nk_agw0FwqlMVL.jpg)

Slike:
nekoliko jezni(?) kalin (http://www.arkive.org/species/ARK/birds/Pyrrhula_pyrrhula/ARK004647.html?size=large)
slika staršev z mladiči (http://www.hlasek.com/pyrrhula_pyrrhula_d172.html)

galerija.foto-narava.com – Kalin (http://galerija.foto-narava.com/thumbnails.php?album=search&search=Kalin)

Viri:
wikipedia - Kalin (http://en.wikipedia.org/wiki/Eurasian_Bullfinch)

btw: Tale Hlasek ima čudovito galerijo rastlin&živali: http://www.hlasek.com

+1

[ninci]

ps. Ves kako locit poljskega od domacega vrabca? Poljski vrabec ima umazana licka, ker zivi na polju domaci pa je bolj fin, ker zivi v mestu, in je cist

  Jaz pa sem mislila, da so tisti z umazanimi lički samčki, tiste z čistimi pa samičke Ajaja moje poznavanje ptičev je res "na psu"

Lp nina

[*nastja*]

Ime: Bela štorklja
Red: močvirniki
Družina: štorklje
Rod in vrsta: Ciconia ciconia

"Tale je pa mene prinesla"  hehe

No pa še opis štorklje. Še ena ptica ki jo vsako poletje skoraj vsak dan srečujem pri babici oz. na 50 metrov oddaljenem polju. Štorklja je zelo podobna svojim sorodnicam, čapljam, vendar se od njih razlikuje v tem, da se zadržuje na odprtih in močvirnatih travniikih.

- najbolj razširjena vrsta štorklje
- v Evropi velja za simbol plodnosti (saj veste: "Štorklja me je prinesla")
- na območjih razširjenosti je bela štorklja postala redka

ŽIVLJENJSKI PROSTOR:
čas valjenja preživi v Evropi in severni Afriki, prezimi a v zahodni, vzhodni in južni Afriki. Ta ptica potrebuje vlažna območja in vlažne travnike, kjer je veliko malih živali. Najdemo jih na njivah in poljih.

PREHRANA:
- mali vretenčarji
- deževniki
- velike žuželka (kobilice, murni)
- kunci
- glodalci
- mladiči talnih gnezdilk
- jate kobilic selk

RAZMNOŽEVANJE:
Spolna zrelost: s 3-6 letom
Čas parjenja: od aprila do julija
Število valitev: 1
Leglo: 3-5 belih jajc
Čas valjenja: 32 dni
Gnezdenje: 8 tednov

Gnezda ste že verjetno večkrat videli. Velikokrat si jih naredijo na onih stebrih ob cestah.

Mere:
Dolžina: 1, 1 m
Teža: 2, 5 - 4, 5 kg
Razpon kril: 2, 2 m

Prostor:
Vali v predelih Evrope, na vzhodu Sredozemlja, v Rusiji in severni Afriki. Seli se vse do vzhoda Južne Afrike.

http://users.volja.net/ktdtesa/strk1.jpg

http://www2.arnes.si/~kpornitold1/slike/storklje.jpg

http://www.24ur.com/media/images/large/Mar2003/2022746.jpg
Slika štorklje v letu

VIRI:
http://www.ptuj-tourism.si/ogledi/bela_storklja.php
Živalstvo Slovenije
Knjiga o živalih


+1 točka

[Lilit]

Jaz pa sem mislila, da so tisti z umazanimi lički samčki, tiste z čistimi pa samičke Ajaja moje poznavanje ptičev je res "na psu"

To je samicka domacega vrabca. Od poljskega je podobna.

http://content.ornith.cornell.edu/UEWebApp/images/ALE_040802_00648C_L.jpg

[anana]

Slovensko ime: Lišček
Latinsko ime: Carduelis carduelis
Angleško ime: Goldfinch

To je majhen pisan ptič pevec, ki ima hrbet obarvan rjavo, peruti so črno-rumene, glava pa je črno-bela z rdečim obrazom.  Liščkov kljun je zelo močan in čokat, stožčaste oblike. Lišček je ponavadi velik okrog 12 cm.
Liščki živijo v sadovnjakih, parkih, na vrtovih, na odprti gozdni krajini...
Hranijo se s semeni, najraje z osatovimi. Semena iščejo med plezanjem po vejah in zelnatih rastlinah. Izven gnezditvenega obdobja, pa se združijo v manjše jate, s katerimi skupaj iščejo hrano. Jedo pa tudi žuželke.
Gnezdo si naredijo v visokem grmovju ali drevju na koncih vej. Imajo 4 do 6 jajc, ki jih valijo okrog 12 do14 dni in v takem času tudi zapustijo gnezdo.

Ena malo slabša slika
(http://anana.moj-album.com/slike/444115/QrnoLbWU44zxYcPI.jpg)

Slike: foto-narava.com (http://galerija.foto-narava.com/thumbnails.php?album=search&search=lišček)

Zanimiva povezava: Carduelis carduelis (http://www.birdguides.com/html/vidlib/species/Carduelis_carduelis.htm)

Viri:

• W. in D. Eisenreich, U. E. Zimmer, A. Handel (prevod – D. Soban, A. Gogala); Rastline in živali okrog nas; DZS; 1993; Ljubljana
• Dr. Philip Whitfield; Družinska enciklopedija ŽIVALI; DZS; 1996; Ljubljana

+1 točka

[anana]

Lepo Nastja, da si opisala štorkljo . Do sedaj sem jih videla samo v Murski Soboti, pa predlansko poletje je letela jata štorkelj nad našo hišo, ena pa je prenočila na bližnji smreki .

Galy, pri nas se pozimi prikaže kakšen kalin, pa tudi kalinka. Ko najdem sliko, jo prilepim.

Lp

[*nastja*]

uh ja .. pri moji babici je pa glih ugodna tla, pa velik živalic za pojest  žuželk, pa vlažno dovolj. In zgleda da štorkljam paše, da se vsako leto vračajo tja.

[galy]

Jata štorkelj? To bi pa tudi jaz rada nekoč videla…

Moram priznati, da sem se v zadnjih tednih precej naučila o divjih pticah Pridne Sploh tile liščki so mi barvno zelo všeč… slika1 (http://www.hlasek.com/carduelis_d7706.html)  slika2 (http://www.hlasek.com/carduelis_carduelis_da4690.html)

Prej sem govorila o nekem forumu, kjer sem dobila veliko informacij: http://www.birdforum.net

[*nastja*]

sej bom slikjala ko bodo pršle pol boste pa vsaj na sliki vidli jato štorkelj 

[*nastja*]

Evoti, pa še ena ptička, ki je tudi vsako leto pri moji babici. Pa ful niso boječe, vsaj te ne ki pridejo k babici, ko moj dedi sedi za mizo zunaj jih kliče pa kar priletijo k njemu na mizo.

Ime: Bela pastirica
Latinsko: Motacilla alba

V Sloveniji gnezdijo 3 vrste pastiric:
- bela
- siva
- rumena

Najpogostejša pa je bela pastirica (Motacilla alba). Rada se zadržuje v bližini človeka. Verjetno je zato pri mojemu dediju ker ji dedi muhe da. 

Pastirica si naredi gnezdo kar na kakšni škarpi , v luknjah na kakšnem poslopju. Pogosto se zadržujejo tudi na smetiščih, kjer si naredijo gnezdo kar v kakšni škatli. V Sloveniji gnezdi od 5000 do 10.000 parov. Tudi pozimi jo lahko srečamo v toplejših predelih. V osrednjih delih Slovenije je med prvimi znanilkami pomladi.

http://galerija.foto-narava.com/thumbnails.php?album=search&search=bela+pastirica (http://galerija.foto-narava.com/thumbnails.php?album=search&search=bela+pastirica)
Tale ima pa res super slikce

http://www.kpss.si/gospodarjineba/182 (http://www.kpss.si/gospodarjineba/182)
Tu lahko poslušate kako se oglaša bela pastirica

VIR:
Živalstvo Slovenije

+1