Tema: socializacija

[andreja]

prvo pravilo pri nasvetih je:

"Nasvet bo upoštevan toliko, kolikor je stal"

Praviloma zato nasveti podeljeni zastonj ne delujejo  , še toliko manj pa delujejo vsi nasveti, za katere "nasvetojemalec" ni prosil.

Točno na to sem ciljala

[Lanabela]

Ponavadi potem iz inata naredi natančno tisto, kar mu rečeš da ni prav. En moj sosed ima recimo odraščajočega šarota, sicer strašansko prijaznega in simpatično nerodnega. Njegova napaka pa je, da jo prav rad lastniku pocedi. Še posebej, če opazi na polju moje psice. Lastnika popade panika, (zato ker je vmes želežniška proga, na kateri je končalo že precej psov iz soseščine), tuli na psa, leta za njim in ko ga ujeme, ga nabije. Ne preveč sicer, a ravno toliko, da se psu še manj da hoditi nazaj. Lepo sem mu razložila kaj dela narobe, da naj se umiri, ker mu bom psa pripeljala nazaj, če mu bo ušel. Pa mi je zatrdil, da pes točno ve, zakaj jih dobi. OK njegova stvar. Samo zadnjič sploh ni bilo več smešno, ko je šaro  (mislim da čisto zanalašč) navil vrvico lastniku okrog nog, ga podrl točno na progo in se šel zabavat s psicami. Edina sreča da ni bilo vlaka. Ah, seveda ga potem pes niti slučajno ni hotel priti nazaj in saj ni treba posebej poudariti, ko sem ga mu pripeljala nazaj, jih je seveda spet dobil.

[*sara*]

Žal še vedno veliko lastnikov svoje kužke kaznuje s palico. Tudi mi imamo v soseščini par srednjih let, ki je sedaj posvojil kužka iz zavetišča. Je izredno živahen, nikoli pa negre izpred dvorišča. Redno ga vodijo na sprehode...na prvi pogled vse idealno. Nekega dne pa sem to žensko srečala na sprehodu s svojim kužkom. Kuža je bil privezan na vrvico lestnice pa je v drugi roki držala šibo.Ko sem šla mimo njiju se je kuža odrpavil proti meni,ženska, če ji lahko tako rečem, pa ga je hitro švrknila s šibo . Seveda vsa ogorčena sem jo vprašala, zakaj je to potrebno, ša mi odgovori, da mora biti pes navezan le na domače in če ne uboga (v tem primiru se usmeri k drugemu sprehajalcu), ga je potrebno kaznovati . Seveda sem ji takoj namenila nekaj besed o tem, kako naj bi se pse vzgajalo brez grobostiin da ni prav nič narobe, če ni omejen le na dva človeka. Gospa mi je prikimovala, in se strinjala z vsem povedanim, in da bo nasvete upoštevala. Naslednjega dne pa se zgodba ponovi. Ker sem videla, da očitno moje besede na zaležejo, ji je še eno lekcijo o vzgoji namenil moj dedek, ki je sedaj šel že kar nekajkrat z njo in kužkom na sprehod in kot poroča se stanje izboljšuje. Tudi sicer se kuža lahko igra z drugimi psi in zgodba se je obrnila na bolje .Še vedno pa mislim, da je glavni problem, da ljudje ob prihodu kužka v nov dom ne vedo, kje začeti s socializacijo in vzgojo, zato se potem pojavljavijo problemi pri mrcini, ki je nihče ne more več obvladati

[Lanabela]

No, tistemu šarotu ne bi prav nič škodilo, če bi kdaj kakšno dobil - samo če bi bilo v pravem trenutku.

[pupa t.]

Zanima me če bi mi bil kdo pripravljen pomagati pri boljši socializaciji Tople, ker se grozno dere na vsakega, ki gre mimo, pa bi jo rada naučila, da ni treba nalajati vsakega, ker se je ljudje že pošteno bojijo. Zadnijč smo bili na obisku in sem prijatelju razložila, kako more pristopit do nje pa se je drla nanj kot zmešana 20 minut. Drugače pa opazim, ko laja, da se boji.

                      Lp, Nina & Topla

[sasha]

Pupa iz kje pa si?

[pupa t.]

Iz Ljubljane- Fužin.

         Lp, Nina & Topla

[deteljica]

Zanima me če bi mi bil kdo pripravljen pomagati pri boljši socializaciji Tople, ker se grozno dere na vsakega, ki gre mimo, pa bi jo rada naučila, da ni treba nalajati vsakega, ker se je ljudje že pošteno bojijo. Zadnijč smo bili na obisku in sem prijatelju razložila, kako more pristopit do nje pa se je drla nanj kot zmešana 20 minut. Drugače pa opazim, ko laja, da se boji.

                      Lp, Nina & Topla

jaz ti lahkopomagam samo z nasvetom.
namreč ne rinit v psico s socializacijo. Pusti jo pri miru in se usmeri v to ,da njeno pozornost preusmerjaš od ljudi, ki jo plašijo. Igraj se in delaj kaj kar zna v okolju kjer so ljudje,ki jih psi ne zanimajo. Z razliko od pričakovanega je za pse najlažje navadno tam,kjer je ljudi veliko in ne tam kjer je samo en ali nekaj ljudi  nekje na obzorju. Če pri kakšnem psu ni tako pač delaš najprej tam,kjer ga okoliščine menj motijo.
A  s psom delaš ti, ostali naj ga pustijo pri miru, naj ga n egledajo in naj mu ne posvečajo pozornosti.Tudi ti drugim ljudem ne posvečaj pozornosti. N ekomuniciraj z njimi in jih ne glej. Delaj se ,da jih ni.Tako vzdušje ( zvelik ljudmi,ki ignorirajo psa) dobiš napr pred vsakim nakupovalnim centrom, v Tivoliju al pa na želežniški postaji.
Socializiranje psa na način, da ga silimo v interakcijo z drugimi ljudmi so kontraproduktivni- čeprav je kar se da pozitivna in podkrepljena s prijaznostjo in hranjenjem in kaj  vem čem.

[TibiQ]

Mene pa zanima kako ravnati v malo drugačnem primeru;

Okoli moje psice, ki jo presenetijo posamezniki na osamljenih poteh, ali pa si v množici izbere osebo, ki ji "ni všeč" in potem laja nanjo, vendar se ne približa na več kot 1,5m.. ali pa, če je slučajno spuščena človeka obkroži in gre potem dalje,.. sem že debatirala in nekako rešujeva situacije tako, da jo sedaj preprosto ignoriram oz. jo preusmerim - dokaj uspešno, čeprav me v bistvu v povezavi z vprašanji okoli psičke kolegice zanima koliko so te preusmeritve dejansko zdravljenje posledic in ne odpravljanje vzroka?

Kolegica pa ima mladičko, ki bi jo rada sedaj, dokler je mlada in mala in jo ljudje še prijazno gledajo, čiveč navadila brez povodca (če se le da). Sicer sem ji pa že svetovala uporabo dolgega slednega. Psička sicer se lepo odziva na klice in je na splošno kar ubogljiva, razen..

.. ta psička (cca. 3-4 mesece) je začela kazati znake nestabilnosti do ljudi (s psi nima težav) - neka mešanica strahu in poguma, ampak prav tako samo do določenih ljudi - v množici ljudi se obnaša lepo, če pa npr. v neko okolje, kjer je sicer veliko ljudi, pridejo novi ljudje, bo lajala nanje.

Na začetku je pred kakšnim tujcem samo bevsknila in zbežala. Sedaj pa menda iz dvorišča kar naprej laja na mimoidoče.. tudi na soseda, od katerega je že dobila hrano, jo sprejela, pojedla, potem pa lajala dalje    ali pa drugič, ko so odprli ograjo, da ga spozna, je šla do njega, ga je povohala, potem pa rep med noge in zopet lajat nanj, ko pa je on odšel naprej je šla ona za njim, do njegove hiše.

To je neka mešanica nesigurnosti in strahu, a hkrati želje po interakciji, firbca ali kaj vem kaj..

Na sprehodih se pa prav zapodi za ljudmi, ki jo povsem zignorirajo in potem poskakuje okoli njih kot teliček. Tistih, ki se tako ali drugače odzovejo na njeno lajanje se ponavadi razveseli oz. se potem umiri, tiste, ki pa jo ignorirajo, prehiti in skače okoli njih in laja, ali pa zbeži 

Kaj storiti? Gre za mladičkasto nesigurnost, ki bo izzvenela sama od sebe, kaj mora paziti, da ne bo potrjevala in utrjevala napačnega vedenja?

In res, predvsem me zanima vzrok in na sploh variante za odpravo vzroka, če je možno.. saj nam konec koncev gre za to, da psic enkrat ne bo treba več preusmerjat.

[čara]

Kaj pa v primeru ko sredi mesta laja na kip konja? Iz straha, vidno negotova je pri tem.

Na prvi kip, ko je lajala, sem jaz šla do njega, se ga dotaknila in občudovala, pa je še ona in je bilo OK in sem jo seveda nagradila. Pri konju se jaz nisem mogla približat kipu, ker bi potem mogla zvlečt psico do nje. Sem se malo obrnila v drugo smer in nagradila pozornost name, potem pa spet mimo konja, no brez lajanja ni šlo.

Bo izzvenelo samo od sebe? Ali kako naj pomagam, da dojame, da je to en npremičen kip, ki ji ne more narediti ničesar.

[TibiQ]

Sem dobila en odgovor (upam, da mi avtorica ne zameri, če ga objavim tule) in sicer da se včasih vzroka ne da odkriti ali odpraviti in da pri doslednem preusmerjanju, ko moramo biti en korak pred psom in ga preusmerjati predno uporabi nezaželjeno vedenje, psu privzgojimo avtomatizem (podzavestne nadomestne reakcije) in potem v vseh primerih in novih, nepredvidljivih situacijah, ko se počuti npr. negotovega,.. sam od sebe, avtomatično uporablja te nadomestne reakcije oz. vedenja, kar meni popolnoma zadošča.

Se pa sicer še vedno ukvarjam s tem, kako v prakso prenesti to, da psa prehitimo (jaz npr. še vedno kakšne stvari opazim ko pes že izvaja nezaželjeno početje) in kako v teh primerih, ko ga ne prehitimo, psa preusmeriti. Tu se sicer svetuje da ga premaknemo dalje, stran od izvora negotovosti, ampak mi ni jasno kako. Ga mirno hladokrvno odvlečemo? Tega si pri psu, ki je ves histeričen in se davi na ovratnici, poleg tega je še dovolj močan, da se vodnik pošteno namuči z obvladovanjem, nekako ne znam predstavljati.

Tule je sicer filmčk od Kay Laurence, ki govori o tem. Bi pa morala preskusiti v praksi na enem takem psu, ki brezglavo vleče, se zaganja,....
http://www.kliker.si/

[čara]

Hm jaz psa vlekla preveč ne bi. Histeriku bi dala gor oprsnico, zaradi varnosti, da ne izmuzne glavo skozi ovratnico ali pa sa zaduši na zatezni. In se pomaknila korak nazaj, do tiste točke kjer je še bilo ok-z mirnim glasom in mirnostjo nasploh. Tako nekako no. Če je možno.

Če je pes manjše sorte, in je možno bi ga pa lepo dvignila in nesla nazaj in ponovila vajo, z večje distance. Moja se zažene na za srno, mačko, cela nora, histerična, zagnana. Pa se igram kipa, ker edino to deluje. In potem ko začnedalati korake proti meni, se jaz hkrati odmikam nazaj, stran od točke zaganjanja in nagradim čimvečjo indeferentnost. Alo jo dam v sedi, prostor, nos...Nekaj kar zna in potem nagrajujem tisto vedenje.

[TibiQ]

Ja, saj jaz tudi z Jazz sedaj to počnem.. počakam na tisti drobni moment, ko me pogleda v smislu "kaj sedaj, a greva za mačko ali ne" - naprimer.. in takrat jo pokličem. Na sprehodu, ko mi je zadnjič lajala na eno osebo, ki ji ni bila všeč, sem se pa morala premakniti naprej od izvora, ker se oseba pač ni in ne morem kar preganjat ljudi.. ker Jazz se je kar vsedla in sede lajala in se ni premaknila.. in takrat sem jo pa mirno prijela z eno roko za povodec ob ovratnici, z bokom sem se postavila ob njo, tako da sem stala med njo in osebo, na katero je lajala in rekla "dost je", jo potegnila za povodec naprej in malo porinila z bokom proti njej (ampak nobene posebne sile), da je vstala, potem sva pa tako šli par korakov, pri čemer sem ji delno zakrivala pogled na osebo in po treh korakih, me je pogledala.. od tu naprej, ko pes začne zgubljat fokus na tisto, zaradi česar se razburja, je pa potem lahko naprej delat. Ampak ko je bila Jazz še mlajša, se pa spomnim tistih divjanj in trmoglavosti in upiranja in malo dvomim da bi takrat deloval ta sistem, ki sem ga uporabila sedaj.

[Medvedka]

Imam leto dni staro psičko s katero sem ogromno delala na socializaciji. Bila je zelo plašna in si ni upala po cesti oz. pločniku, kjer je hodil še kdo, pa čeprav 100 m stran. Zdaj je že super, gre z mano v mesto, na avtobus, vlak, v konjeniški klub jo vlačim sama in nasploh večinoma nimam več problemov z njo. Ampak še vedno imam težavo če se kdo (predvsem moški) zapiči direkt vanjo. Vsem je tako srčkan medo in bi jo crkljali in božali. Če je spuščena in na sprehodu ni problema - tujcev se izogiba, če jo pa prijazno povabijo zraven se včasih celo pride počohat. Ampak ko je na povodcu ali v zaprtem prostoru začne lajat in se umikat nazaj. Zadnje čase niti ni problem, če se jo kdo 'loti' zelo samozavestno.
Tudi do lastnikov psov je zelo prijazna in ne dela problemov, popolni tujci brrez psov pa so ponavadi preveč prestrašeni, da bi ji dajali kakšne priboljške, da bi jo odvadila tega. Ne vem več kako naj se spopadem z njenimi strahovi, doma so jo nadrli ko je lajala in zdaj včasih sploh ne laja več ampak zarenči 
Veliko ljudi mi je svetovalo še več socializacije... ampak kaj to pomeni?
Razmišljala sem, da bi jo prijavila na kakšno odprto razstavo da bi se navadila, da tudi neznanci šarijo po njej... (bili sva na razstavi v Mariboru kot opazovalki in se je na začetku nekaj drla na mimoidoče, ki so jo hotli čohat, ampak se je na koncu vdala in je bila super!) Samo po drugi strani ne vem če bi bila ta razstava dobra ideja???
Ima še kdo kakšno idejo?
 
 

[TYASHY]

Imam leto dni staro psičko s katero sem ogromno delala na socializaciji. Bila je zelo plašna in si ni upala po cesti oz. pločniku, kjer je hodil še kdo, pa čeprav 100 m stran. Zdaj je že super, gre z mano v mesto, na avtobus, vlak, v konjeniški klub jo vlačim sama in nasploh večinoma nimam več problemov z njo. Ampak še vedno imam težavo če se kdo (predvsem moški) zapiči direkt vanjo. Vsem je tako srčkan medo in bi jo crkljali in božali. Če je spuščena in na sprehodu ni problema - tujcev se izogiba, če jo pa prijazno povabijo zraven se včasih celo pride počohat. Ampak ko je na povodcu ali v zaprtem prostoru začne lajat in se umikat nazaj. Zadnje čase niti ni problem, če se jo kdo 'loti' zelo samozavestno.
Tudi do lastnikov psov je zelo prijazna in ne dela problemov, popolni tujci brrez psov pa so ponavadi preveč prestrašeni, da bi ji dajali kakšne priboljške, da bi jo odvadila tega. Ne vem več kako naj se spopadem z njenimi strahovi, doma so jo nadrli ko je lajala in zdaj včasih sploh ne laja več ampak zarenči 
Veliko ljudi mi je svetovalo še več socializacije... ampak kaj to pomeni?
Razmišljala sem, da bi jo prijavila na kakšno odprto razstavo da bi se navadila, da tudi neznanci šarijo po njej... (bili sva na razstavi v Mariboru kot opazovalki in se je na začetku nekaj drla na mimoidoče, ki so jo hotli čohat, ampak se je na koncu vdala in je bila super!) Samo po drugi strani ne vem če bi bila ta razstava dobra ideja???
Ima še kdo kakšno idejo?
 
 

Kaj pa če samo prosiš ljudi, neznane, da bi šli s tabo na sprehod, nevem, sošolce, sodelavce, prijatelje, s foruma... Jim daš sirčke, priboljške, ki ji jih dajo, ko neha lajat/renčat? 
Lp, Tjaša

[Nika]

se mi zdi, da pride pes sam s sabo v konflikt, ko želi vzeti nekaj dišečega od nekoga, ki se ga boji. Razstave kot si videla znajo pomagat, ampak posameznik na pločniku ji pa pomoje še kar ne bo všeč. 

Obisk strokovnjaka bi bil kar primeren. strokovnjak - en ki se spozna na pasjo psiho, inštruktor v dobri šoli, pa kak posameznik na tem forumu 

[mia+zar]

Lahko poskusiš tudi s tem .::KLiK::..

Sicer gre res za vajo 'hoje na popouščenem povodcu', toda za tem se skriva veliko več. Ta vaja je pravzaprav odlično socializacijsko orodje - govorim iz prve roke, kajti Zar je bil zelo plašen vse do tretjega leta starosti (posledica ne-socializacije -> ''Ubošček, ne muči ga, no. Saj pa veš, da ga bo v mestu strah... ipd.''), toda ko sva začela s temi vajami sta se hkrati izboljšali dve stvari:
1.) Res je začel lepše hoditi na povodcu,
2.) Vse stvari, zraven katerih sva vadila, naenkrat niso bile več bavbav, ker se je naučil. da se lahko zraven njih sprosti.

Ta vaja je zate idealna, ker, tako kot si rekla, psička nima problemov s tujci, ko je spuščena.

No, poskusi najprej 'na suho', z npr. kako salamico na sredi sobe in hodita okrog - tako dolgo, dokler ne bo spoznala, da pač te salame ne bo dobila, če bo vlekla k njej (to je še en fantastičen učinek te vaje: samokontrola). Kasneje prosi nekoga, naj stoji nekaj metrov (lahko tudi več če bo treba) vstran. In krožita, tako dolgo, dokler ne bo psica popolnoma sproščena. Nato naj se tujec pomakne bliže in bliže. Na koncu ga verjetno sploh ne bo več šljivila... Toda to je namen te vaje: prepričati jo, da ji 'hudobni stric' nič noče... (mimogrede, ne vadi samo z moškimi, kajti kaj hitro se ti lahko zgodi, da se tujcev ne bo več bala, tujk pa še vedno!).
Veliko uspeha!

Pozdrav, Živa

[Medvedka]

Hvala za vse odgovore! 

Bova poskusili in upam da bo boljše! 

lp!

[kavalirka]

Problem!
Naša 3 mesečna kavalirka ( pridna , da je kaj 9 se blazno panično boji psov. Še najmanjšega mladiča čivave ali velike doge-ni važno, samo, da je pes. Kriza vam povem. Ko se ji približa kak pes,- seveda se prej pozanimam o tem psu ( ponavadi je od kakih znancev, ker bi rada našo pupo socializirala)- da rep med noge in prosi, da jo dvignem.  :'(Jaz bi rada, da se povohata, ona pa je blizu infarkta. To se trudim že odkar jo imamo - 9 tednov je bila stara. Zanimivo pa je to, da se našo mačko krasno razume. No, imata tihi dogovor, lahko gresta ena mimo druge, se povohata, dotakneta, igra pa zaenkrat še odpade, čeprav tamalo zelo mika.
Povejte, kaj naj naredim. Saj nočem, da bi postala lumpika in divjala z vsakim psom,ki ga sreča, le da se neha tako strahovito bat.
Hvala pa lep pozdrav vsem pasjeljubcem

[Bretonski.pticar]

Problem!
Naša 3 mesečna kavalirka ( pridna , da je kaj 9 se blazno panično boji psov. Še najmanjšega mladiča čivave ali velike doge-ni važno, samo, da je pes. Kriza vam povem. Ko se ji približa kak pes,- seveda se prej pozanimam o tem psu ( ponavadi je od kakih znancev, ker bi rada našo pupo socializirala)- da rep med noge in prosi, da jo dvignem.  :'(Jaz bi rada, da se povohata, ona pa je blizu infarkta. To se trudim že odkar jo imamo - 9 tednov je bila stara. Zanimivo pa je to, da se našo mačko krasno razume. No, imata tihi dogovor, lahko gresta ena mimo druge, se povohata, dotakneta, igra pa zaenkrat še odpade, čeprav tamalo zelo mika.
Povejte, kaj naj naredim. Saj nočem, da bi postala lumpika in divjala z vsakim psom,ki ga sreča, le da se neha tako strahovito bat.
Hvala pa lep pozdrav vsem pasjeljubcem

Želim si, da bi bila jaz na forumu že 2010. Me pa zanima kaj sta naredili?

Lp
Aslan

[čara]

Te zadeve se rešujejo z desenzibilizacijo in nasprotnim pogojevanjem. Postopno. Če sam ne veš kako in kaj, ne obvladaš pasje govorice, rabiš pomoč nekoga, ki ve kaj dela.

Pa zanimivo, da veliko pesjanarjev, ne pozna osnov telesne govorice.

[Nika]

Opcija je tudi, da mu preprosto pustiš da odraste in ga ne siliš v nekaj kar mu ni. Marsikak strah se razreši sam od sebe, če se mu nekaj mesecev sploh ne posvečaš.

[AslanTheAlabai]

Te zadeve se rešujejo z desenzibilizacijo in nasprotnim pogojevanjem. Postopno. Če sam ne veš kako in kaj, ne obvladaš pasje govorice, rabiš pomoč nekoga, ki ve kaj dela.

Pa zanimivo, da veliko pesjanarjev, ne pozna osnov telesne govorice.

Čara, na koga to ciljaš? Ker če ciljaš name, mene je samo zanimalo kako sta to rešili, napisala sem, da si želim, da bi bila na forumu že 2010, ker sem se takoj po branju tega spomnila načina, kako to rešit. Je pa že 6 let of tega 
Predvidevam, da nisi mislila mene.
Lp
Bretonski.pticar in AslanTheAlabai

[čara]

Bilo je ciljano na tistega, ki bo slučajno kaj to temo bral.

Ja, psa itak ne smeš silit, bolj je produktivno, da se ukvarja š z njim, razvijaš igro, zamotiš z bilo čem, da se sposti in mu je s tabo dobro. So psi, ki pač nikoli ne bodo marali psov, da se vtikajo v njih in tudi ne ljudi. Kakršen karakter pride na svet, tak je. Ogromno lahko zamaskiraš, narediš, ampak nikoli ni isto, kot če pes pride na svet družaben.

Je imela enna psico, od mladička grozno plašna za vsakdanje življenje. Seveda, je lastnica vedela kaj ima in kako delat. Uspelo ji je, da je pri dveh letih izpadla normalno. Pa je šla psica v vzrejo in prenesla plašnost naprej.

[Lanabela]

Pri takih ful pomaga, če imaš druge odrasle pse, ki se igrajo (ali samo hodijo ali raziskujejo, karkoli že) med seboj, za novega se pa ne zmenijo. Potem svojega samo pustiš da jih gleda in da sam naveže stik, ko ga preneha bit strah. Pri nakaterih traja samo dan ali dva, pri drugih lahko tudi nekaj tednov. Problem je samo v tem, da je take skupine psov dandanes že praktično nemogoče najti.

[1_girl]

Evo pa imam še jaz eno vprašanje.

Moram priznati, da smo malce zafrknili z našo psičko. Ko smo jo dobili je bila precej plašna (hotela se je skriti kar pod avto). Kmalu je postala precej zaupljiva. Veliko smo jo vozili v park, kjer je veliko kužkov, da se je naša psička socializirala. Sprva se je bala večjih kužkov, sčasoma se je navadila vseh in bili smo noro zadovoljni.
Problem menim, da je da je v parku precej mladičkov. Sprva so se igrali resnično prisrčno, tudi naš odpoklic je upoštevala. Vsi so nam govorili in nam še vedno govorijo, da je to super za kužka, da ga ne smemo stran vleči itd. Skratka potem počasi je igra postala bolj groba, kar nam ni bilo všeč, zato smo se igri začeli malce izogibati. Psička je začela dobivati lovske poze (če je na vrvici se izravna in otrpne ko zagleda kužka, ali pa se celo vleže v travo), če je spuščena ne počne tega. Skratka največji problem je sedaj ratal, da so ji psi primarna stvar. Sicer smo igro začeli prekinjati že okoli izpadanja zob. Sedaj je stara cca 4.5 mesece.
Sedaj se omenjenega parka bolj izogibamo, ker ima psčka zelo veliko energije, gremo raje na bližnji hrib na malce daljši sprehod. V park gremo le dopoldne, ko tam ni teh mladičkov, ampak srečamo le kakšnega starejšega, ki je med "bolj lenimi".   Na tem hribu tudi srečamo kužke in z vsakim se skuša igrati, ampak odpoklic kljub vsemu deluje (upam da ne le zaenkrat). Skratka, če pa pride v bližino tega parka pa imamo celo štalo- konstantno vleče tja, noče hoditi, včasih se tudi po tleh vrže.
S psičko se sicer precej ukvarjamo, ji nudimo redne sprehode. Ko gremo na ta hrib hodimo vsaj cca 60 min in psičkar resnično uživa (se ji vidi ker dirja gor in dol, raziskuje, skratka vse je super).
Ko pa gremo domov mimo parka, se pa že upira in hoče v park.

Nenehno se skušamo zunaj igrati z njo, ampak zunaj enostavno nismo dovolj zanimivi. V stanovanju brez problema prinaša žogice (tudi če je kužek od sorodnice zraven) in se igra z nami. Vse to skušamo prestaviti tudi v zunanji svet, ampak parkar rata, potem pa skoraj ne kaže več interesa.

Je sedaj kakorkoli možno to popraviti? Poskušali smo že z raznorazno hrano, igro, odvračanjem pozornosti itd. ampak zunaj so enostavno kužki bolj zanimivi in ne šmirgla dovolj tega.
Verjetno bi jo bilo smiselno dati v družbo odraslih kužkov (ki se jim ne bi dalo toliko igrati), da bi se malce naveličala konstantnega igranja s kužki. Naj še povem, da jo je en kužek ze "nadrl", ko je nenehno skakala vanj in potem se običajno umiri. Ampak z vsakim proba, če bi šlo.

Ampak taki kužki so resnično redka zadeva, da ne kažejo nobenega interesa za njo. Običajno jo "naderejo", če je preveč vsiljiva in se potem umiri. Ampak stran vseeno noče. Sedaj pustimo, da se povoha z vsemi kužki, vendar skušamo potem odditi naprej.

[čara]

Sedaj pa morate najti pasje ignorante. Druži se naj samo s takimi psi, ki jo bodo ignorirali, vi pa boste potrjevali njeno pozornost (najbrž bo najlažje ob igri s hrano), druži se lahko tudi s takimi psi, ki prihajajo na klic izven igre v delo in igro z vodnikom, to pa so navadno odrasli psi, starejši od 2-3 let in navadno med agilitaši, rejlijaši, reševalci, Obedience tekmovalci in redki. Igra pa naj bo kratka.

Veliko se igrajte z njo, kadar si želi in igrajte se na tak način, da si bo igre z vami želela vedno več-na začetku pač v nekem mirnejšem okolju.

Nek o tem kaj je dejansko socializacija psa
http://www.agility-ilirija.si/clanki-o-pasjih-dozivetjih/100-socijalizacija

In pa kvalitetno pasjo šolo z dobrim inštruktorjem. Ki vam bo vse te osnove razložil (razvijanje igre s psom, pozornost na vodnika, odpoklic iz različnih dejavnikov, da psa okolica ne bo preveč obremenjevala oz. zanimala do te mere, da bo vlekel kot vlečnica in se neodzival na vas).

[1_girl]

Ja nam res ne ostane drugega, kot najti eno malce boljs "dolgočasno" družbo. Čeprav moram reči, da naša psička pogosto vzbudi tudi pri kužkih, ki se sicer ne igrajo, da se začnejo igrati. Smo že večkrat slišali kako so bili začudeni lastniki teh kužkov, češ da njihov je bolj "naročni" kuža in da se sicer nikoli ne igra, ali pa da njihov je pa len in da tole je pravi čudež, da se to še ni zgodilo..

Hvala za nasvete in članek, sem sicer že kar nekaj prebrala na omenjeno problematiko, nikjer pa ni točno navedenega kako se spopasto s problemom, ko enkrat že malce zašuštraš. Sicer se mi je že dozdevalo, da bo igro potrebno zelloo omejiti in najti drugo družbo, me ja pa zanimalo, če se lahko s tem problemom še kakorkoli drugače spopadem. Še večji problem je verjetno bil, da smo se z lastniki enega izmed kužkov zelo dobro ujeli in se začeli tudi malce družiti.. Seveda so bili kosmatinci zraven in divjali.