Angleži nikoli niso pustili, da bi jim popisali pse v evidenco, kamoli jih obvezno čipirali. Že vedo zakaj. Jim je živo ostalo v spominu, kako so med vojno morali pse obvezno pobiti.
Premišljujem, kje za vraga so pobrali idejo, da je treba tako drastično omejiti število psov. Dobro, za Vidica ne rečem, on že leta in leta konsistentno lapa, da sta dva psa krdelo in kako je krdelo pa silno nevarno. Kavčič me je pa res razočaral. Hudo. Namreč:po mojih izkušnjah, so ravno lastniki, ki imajo med 3 in tam nekje 5, 6, mogoče 7 psov najman problematični. Preden pridejo do tega števila si naberejo dovolj izkušenj, da psi ne njim ne okolici ne povzročajo problemov. Izjema so samo tisti nesrečniki, ki imajo (skoraj obvezno nenačrtovano) leglo in si pustijo doma več mladičev, izkušenj pa nimajo. Ampak tem se itak kmalu nabere toliko problemov, da se odvečnih psov losajo.
So pa zelo pogodto med tistimi, ki povzročajo probleme lastniki dveh psov - tisti, ki že prvega psa ne obvladajo, pa si kupijo še enega, da bi prvemu ne bilo dolgčas, ali pa zato, ker mislijo, da bo potem prvi po čudežu postal priden. In taki pasji pari so potem res neustavljivi - primerov, tudi zelo grdih je kolikor hočeš. Včasih je problem tretji pes, če lastnik prva dva za silo obvlada, pri tretjem mu pa pogosto stvari uidejo iz rok. tisti, ki obvlada 3 pse, jih lahko tudi 6.
Torej še enkrat bi vprašala: kdaj se je pri nas zgodil omembe vreden napad na človeka, v katerem so bili udeleženi trije ali več psov (razen Baričevih, ampak verjetno se vsi strinjamo, da tam problem ni bil v psih). Še pri napadih na divjad se nazadnje izkaže, da kadar se v gonji združi več psov, ti skoraj nikoli niso od istega lastnika.
No mene kaj dosti prizadeti ne more, imam registrirano psarno, pa občasno se na kakšni tekmi pokažem, mam svojo bajto in dosti prostora okrog. V skrajni sili, lahko kašno odvečno kuzlo na mamo prepišem, še spi lahko tam, če bo treba, saj ima pesjake, psov pa ne več. Bi pa nastradali številni drugi. Še najbolj pa stanovalci v blokih - ti imajo pse vsem na očeh, vsak, ki ima 5 sekund časa, se lahko obregne vanje in pogosto niti sorodnikov, na katere bi lahko prepisali pse nimajo. In možnost, da bi dobili dovoljenje za gojitev ali kako se že temu reče imajo od vseh najmanjšo.
Spreminjanje zakonodaje tako na horuk iz slabega na katastrofalno se mi gnusi v dno srca. Če še lahko razumen strankarsko nabiranje točk na račun populizma, pa sem ob podmuklosti KZS ostala brez besed.
Revijo Moj pes bi z užitkom odpovedala, pa je ne morem, ker smo jo odpovedali že lani - je postala tako zanič, da ni bila več vredna denarja.
Kar pa se tiče mladih inštruktorjev, ki pridejo do licence še pred polnoletnostjo pa: hvala čast bogu da so, nekje morajo pač začeti. in ponavadi so bolj odprti za novosti kot kakšni okosteneli starci, ki ne znajo drugega kot rukat in cukat.