Glede raznih prepovedi števila psov.......
ločim samo med enim psom ali več psov......in je lahko tudi tako kot je bilo.
Čeprav je bila vsaka pasma vzrejana z določenim namenom (in se s časom spreminja, prilagaja ob predpostavki, da so tudi vzreditelji OK) kar se pozna v različno izraženih nagonih različnih pasem.................se strinjam,
da je potreben samo odgovoren lastnik z dobro socializiranim psom neglede na pasmo ali “križanost”. In ravno dobra socializacija psov (in ljudi) postaja vse večji problem. Zakaj? Ker so psi postali moda (vse bolj)........in pse vzgajajo otroci......in so psi postali nadomestek otrok, spolnega partnerja......in se psi, ne med seboj in ne med ljudmi ne znajo obnašat, družbi, času primerno, itd.........
Kdaj se prav smejim, ko razlagajo kako njihov pes obvlada in zna “še pa još” nato pa povejo, da šepa v odpoklicu.
Ali je potrebno sploh kaj drugega za obvladanje psa kot dober odpoklic in recimo za piko na I, en usran “sedi”

Mogoče, to izraža tudi moje mnenje glede obveznega šolanja (ki se največkrat "začne in konča na poligonu").
In še ena stvar, ki se ravno tako navezuje na šolanje..................
vsak ugriz (na človeka, “namenski” psi izuzeti ), ki ga je potrebno zdravniško oskrbeti sledi evtanazija povzročitelja; brez pardona in raznih, “je samo vščipnil”, “saj ni tak...... Takšno obnašanje je nedopustno in tak ukrep jamljem kot “selekcijo”. Potem pa naj se vsak odloči sam glede nagobčnika, povodca, šolanja, kilaže......
Glede prepovedi mešancev; so bili in bojo.......da uničujejo pasme?

Kvečjemu pripomorejo k ločevanju “semena od plevela”. In če tudi jo uničijo; bravo križanci, saj so rodovniški postali neuporabni, nemoderni.
Glede šteparjev: so na obeh straneh in vsi morajo (v najboljšem primeru) izginit.
Glede rodovniških.............v dobro in propagiranje njih bi uvedel obvezen izpit, šolanje....., če se hočejo udeležiti “lepotnega tekmovanja”

.
Zavedajti se moramo vsi pesjanarji, da navadno ljudstvo razmišlja kdaj tudi drugače in ravno ti so bili žrtve v zadnjem primeru in mogoče vsi ne prebirajo babjih forumov in niso ultra kinologi.............in nekako poskušam razumeti tudi take in jih po svojih močeh poskušam “spreobračati”. Moram pa priznat, da imam po zadnjem incidentu same dobre izkušnje v odnosu pes-človeček.