Kako pa kaj kaže, če bomo dobili odgovore na vprašanja z okrogle mize? A kdo kaj ve? 
Da bi se lastnike , ljubitelje in simpatizerje vseh psov čim bolj in čim večkrat slišalo, z namenom, da se iz monologa nekaj posameznikov končno razvije dialog vseh tangiranih, bi bilo modro, če bi vsi klubi in društva ( tudi tista , ki ne delujejo v KZS, a jih tematika prizadeva) sprejeli nekaj točk (res koncenz v klubu, ne nek funkcionar v imenu kluba) in podali nekaj predlogov in ugotovitev , katere bi poslali na KZS in jih istočasno javno objavili na svojih spletnih straneh.
To je že storil klub za tibetenske pasme za kar si zaslužijo posebno pohvalo.
Bi pa opozorila vse ,ki bodo pisali predloge, da se kakršni koli predlogi glede šolanja (psov in lastnikov) preveč radi povezujejo izključno z psi v "urbanem okolju". Do težav (še bolj) množično prihaja v "neurbanem okolju". Zato bi težnja za šolanje in izobraževanje lastnikov morala veljati za vse pse in za vse lastnike. Tudi ruralne.
Sem precej v stiku s psi n akmetih in z lovci in situacija izven mest je bistveno slabša- tudi s stališča varnosti ljudi in odgovornosti vodnikov do okolja. Da ne bi o temah,ki se dotikajo mučanja živali.....

Po mnogih vaseh je situacija alarmantna. Tja prihajajo mešanci velikih pasem, križanci in nerodovniki primerki "zahtevnih pasem" obravnanavajo pa jih tako, kot so nekoč nezahtevne za tako okolje "naravno" selekcionirane "pufije". Večina, ki je sploh kaj dojela, je od navodil proti mučenju živali dojela le to, da psi ne smejo bit na verigah (vsaj ne ves čas) in ednino kar so "bolj zavedni" v zvezi s tem storili je, da so jih odpeli z verig. Ob sodobnem kmetijstvu in dejstvu, da je večina slovenskih kmetov to le popoldne, ter da s etemu primerno dolgo vozijo n adelo in z dela, popoldne in ob prostih dneh pa delajo kmečka opravila in to strojno , psi nimajo več niti dela,ki so ga nekoč opravljali (ali pa vsaj spremljali lastnike , ki so peš ali z vozovi hodili po opravkih), obenem pa lastniki nimajo niti urice časa , ki jo imajo ljudje v urbanih strediščih, da se ukvarjajo s svojimi psi.
Tako imamo danes situacijo,da je za "uboge pse" ki živijo v mestih bolje poskrbljeno ind aimajo celo gibanja kakor vaški.