Nikjer drugje ljudje niso tako nepoučeni o vedenju psov, o tem kako se psu približati in pravzaprav o najosnovnejšem bontonu na tem področju, kot ravno pri nas. Že na Hrvaškem recimo se mi niti enkrat ni zgodilo, da bi kdorkoli pipnil psice brez predhodnega vprašanja. In otročički so bili očitno vsi po vrsti lepo naučeni, kako se približati psu in z njim vzpostaviti kontakt. Pravzaprav je glede na to, kaj ljudje s tujimi psi počnejo pravi čudež, da je nesreč tako malo. Prav pogosto se da videti mulčke, ki zanalašč (ne mogoče zato ker bi jih bilo strah) in za zabavo cvilijo in kriče tečejo pred psi. Kaj se zgodi če se tak mulec spodtakne in pade pod psa, ki premore nekaj nagona plena? Da o otročičkih, ki se jim zdi najbolj varno tujega psa najprej zgrabiti za rep ne izgubljam besed (če pes ni posebej navajen na take nesramnosti, se instintivno obrne okrog in ga zgrabi za roko....)
S tistimi hudimi psi nisem mislila ravno direktno na tebe ampak na splošno. Če si omisliš recimo terierja tipa bul, katerega koli, je prav vseeno, ali si ga omisliš zaradi videza ali zaradi karakterja. vedeti moraš, da se bo večini ljudi zdel nevaren in da se veliko ljudi teh psov boji. Ne glede na to, kako prijazni so v resnici. To je dejstvo, ki ga moraš vzeti v zakup, preden se odločiš za takega psa. In moraš imeti temu primerno debelo kožo. Prav tako, kot sem jaz morala vzeti v zakup, da je samojed večini ljudi videti kot plišasta igračka in se do njega tako tudi vedejo.