Tema: POMOČ PRI NAKUPU PSA

[Žana Žgavc]

Pozdravljeni!
Mi si že dolgo časa želimo imeti psa, zato smo se odločili, da si to željo končno izpolnimo. Ima kdo mogoče kakšne zanimive izkušnje s psom? Rabila bi vašo pomoč, saj ne vemo, za katero pasmo naj se odločimo, ne vemo, ali je bolje kupiti samičko ali samci, mogoče že nekaj let starega psa, ali pa mladička. Želimo si psa, ki bi bil prijazen do otrok, psa, ki bi bil še kar dober pes čuvaj, lepega psa, ki bi bil srednje velik ali velik. Prosim, vas, da napišete kakršne koli izkušnje s psi, saj jih mi zaenkrat še nimamo. Pozna kdo mogoče kakšne zanimive teste, ki ti priporočijo, kakšno pasmo psa kupiti? Potrebujem vse vaše nasvete glede starosti, spolu ter pasmi, saj si sama ne bi znala pomagati. Pes bi bil lahko v hiši, na prostem ali pa v pesjaku, garaži... Protora nam ne primankuje.
        Vem, da bi bila moja otroka psa zelo vesela. Že vnaprej se vam zahvaljujem za vaše odgovore, nasvete, izkušnje...
Verjamem, da bi nam vaši nasveti prišli zelo prav, saj se sami ne bi znali odločiti. Zelo sem vam hvaležna za vse!

Ana

[KARMEN]

Pozdravljena! Zadnje čase zasledimo vse več oglasov, kjer se oddajajo odrasli psi, predvsem zaradi pomanjkanja časa. Ti psi so mešanci, podobni pasemskim ali pa celo rodovniški. Ponavadi o njih piše, da so kastrirani ali sterilizirani, vzgojeni, zelo prijazni do odraslih, otrok in psov in mačk. Dobiti takega psa v roke je zame prava loterija, seveda če je vse napisano res.
Do sedaj sem imela kar nekaj psov, tako pasemskih, kot mešančkov iz zavetišča,  katere sem posvojila odrasle.
Iz izkušenj vem, da dobiti osnovno vzgojenega odraslega psa ni prav nič narobe, celo svoje prednosti ima. Ni navajanja na sobno čistočo, ni uničevanja predmetov v dobi odraščanja, ni morebitnih težav v puberteti, pa še kaj bi se našlo. Jaz sem s tem imela dobre izkušnje. Celo učenje odraslega psa se mi zdi preprostejše.
Pobrskajte malo po netu, pa boste videli, koliko psov se oddaja. Psi iz zavetišč so skoraj vsimzelo prijazni, o psih s težavami, pa vas bodo opozorili in odsvetovali.
Močno se izogibajte oglasov z Bolhe, ki prodajajo razne pse po nekaj sto eurov. O tem boste na tem forumu dobili veliko koristnih informacij, svetujem, da jih jemljete resno.
Upam, da se bo oglasilo čimveč uporabnikov tega foruma z nasveti.

[bamfel]

Kot je napisala Karmen se čisto strinjam. Smo pa mi posvojili mladiča iz zavetišča zgolj zato, ker so otroci še dokaj majhni. Predvsem pa še niso bili navajeni psov v domači hiši. To je bil glavni razlog za mladiča.
Drugače smo se pa tudi mi odločali med raznimi pasmami, pa smo se potem premislili. Edino , kar se mi zdi, da ne gre najbolje skupaj je "pes čuvaj" in "prijazen do otrok". Naš je prijazen, vsekakor pa ni čuvaj.
Srečno!

[Saga]

Ko sem jaz kupovala psa (vedela sem, da želim pasemskega in mladiča) sem postavila nekaj kriterijev, kot so: dober odnos do otrok-imam malega otroka, srednje velik-živim v stanovanju, aktiven, ne preveč težaven za vzgojo,..
'Pregledala' pasme (internet, knjižnica), ki so ustrezale okvirnim željam in nato ožala izbor.
Odločila sem se za nemškega bokserja. Nadaljevala sem z branjem o bokserjih po forumih, da si ustvarim sliko kako je živeti z njim in se do konca navdušila 
Odločitev je definitivno bila pravilna!

[LacenS]

Prvo se mi zdi super, da ste se "nakupa" psa lotili na tak način -ste se začeli zanimat pred samim nakupom.
Če razumete angleško je testov za pomoč pri izbiri pasme veliko
recimo:
http://animal.discovery.com/breed-selector/dog-breeds.html
v iskalnik vpišite npr: dog breed quiz
nekaj se jih pa najde tudi v slovenščini. S tem, da se mi zdi da niso najbolj realen pokazatelj, tako da se na njih ne bi preveč zanašala. Je pa mogoče zanimivo, da vidiš kakšne pasme vse obstajajo.

Zraven velikosti, tipa dlake...se mi zdi zelo pomembno, da veste kako aktivnega psa želite, oziroma koliko ste se pripravljeni z njim ukvarjat. In, če se odločate med pasemskimi si mogoče ne bi bilo napačno za začetek ogledat te strani:(zagotovo pa obstaja še veliko podobnih strani)
http://animal.discovery.com/breed-selector/dog-breeds/all-breeds-a-z.html
tu boste našli opisane pasme psov s kratkimi videi, pa boste videli kaj vam je sploh všeč.
Če pasma ni pogoj je dobra izbira zavetišče, vendar pojdite v takšnega kjer vam bodo svetovali in ne bodo dali kar vsakega psa-to bi bil za mene dober znak-pomeni, da poznajo svoje pse in želijo, da gredo k primernim skrbnikom.

Odrasel pes ali mladič? Jaz sem vzela (pasemskega) mladiča. Vendar moraš zraven vseh plusov vzet v zakup na začetku lužice in navajanje na čistočo-kar pomeni na začetku zadnji izhod ob 11.30 prvi jutranji ob 5h(ali še prej) in tako nekaj časa-zraven tega pa čez dan vsaj na 2 uri ven-razen, da ga navadiš na kake pleničke. Mladič ima ogrooomno energije-odrasel tudi(seveda odvisno od psa in pasme), vendar se čez čas vseeno umirijo. Zdaj se spopadam s puberteto-kar v praksi pomeni, da me enostavno ne "sliši", me pogleda in ji rečem sedi(kar bi morala obvladat) in nenadoma ne ve kaj bi to naj pomenilo . Tako, da je to potrebno vzet v zakup.
Kar se tiče odraslega psa pa nimam izkušenj-verjetno moraši pazit, da res dobiš to kar je bilo rečeno- da se ne izkaže da je agresiven ali kaj podobnega. Pa pri odraslem psu bi jaz želela, da zna počakat sam, da se na primer ne izkaže, da ima mislim da se reče "ločitvena tesnoba"?-ali nekaj v tem stilu.

Če je prvi pes bi zagotovo priporočala obisk kvalitetne šole, da dobite občutek kako s psom delat. Meni je bilo recimo zelo pomembno (in še mi je), da se razume z drugimi psi-da jo imam brez problema spuščeno, da ni agresivna do drugih ljudi in da odpoklic štima(zdaj me sicer včasih "ne sliši"-pa moram igračko uporabit, da jo privabim ).

Meni je bilo kar se pasme tiče pomembno, da je srednje živahna (ni recimo kaki ekstra lovski pes-kak ptičar, ki rabi res ogroomno ukvarjanja, fizično in psihično), da ne pušča dlake, da je srednje velikosti, nisem pa želela psa tipa pudelj ali kaj podobnega. Tako sem izbrala srednjega šnavcerja .

lp

[KARMEN]

O aktivnosti družine in psu: aktivna družina ali aktiven človek je tisti, ki gre vsak dan najmanj eno do dve uri hitre hoje na sprehod, med vikendom pa večino dneva preživi v raznih aktivnostih izven doma, v vseh letnih časih in vseh vremenih.
Sprehod v smislu otroškega tempa, ko je lepo vreme, ali nekajkrat na teden, ko je poleg vremena še čas, nabiranje rožic v parku v nedeljo, to ni nobena aktivnost, za prav nobenega psa, morda le kakšnega petnajstletnega  .
Zame to pomeni, da dokler otroci na sprehodu ne zmorejo tempa hoje odraslega človeka, ne spadajo v aktivno skupino.
Zakaj sem to napisala? Ker zame v tem primeru aljaški malamut in nemški ovčar takoj izpadeta.

[Saga]

Definitivno aktivnega psa ne izbereš zaradi otroka, ampak sebe - če si taka oseba. Zato je potrebno prebrati literaturo, da vidiš kaj in koliko kakšna pasma potrebuje. Kar se otroka tiče, sem jaz želela psa, ki ni preveč občutljiv in da je sama pasma naklonjena otrokom. Drugi kriteriji so bili čisto moji. In ker je to prvi pes, bi pri meni npr. malamut tudi odpadel.

[Žana Žgavc]

Najlepša hvala vam za vse vaše odgovore. Nekdo, mislim da Karmen je omenila zavetišče. Mogoče veš , Karmen, v katerih zavetiških se ti posvetijo, ter ti zares pomagajo izbrati pravega psa zate. Mislim, pa, da smo v družini še kar nekoliko negotovi glede pasme in spola. Glede starosti pa se mi zdi da bi vzela leto in pol starega psa.


Še enkrat hvala

Lp 

[Nika]

Predlagam zavetišče Horjul, tam skoraj ne boste mogli kiksnit 

[Lanabela]

Se strinjam. Sicer pa katerokoli uradno zavetišče, od društev, ki tudi ponujajo živali pa raje čim dlje stran.

[Matilda]

od društev, ki tudi ponujajo živali pa raje čim dlje stran.

Zakaj?

[Lanabela]

Zato, ker se znaš v tej zamočvirjeni in usmrajeni sceni tako opečt, da bo še zelo dolgo bolelo. sicer niso vsi enaki, ampak če ne poznaš scene, je bolje ostati čim dlje od vseh.

[Matilda]

   Skratka pozanimat se je treba 

Še to - a se da v zavetišču dobiti nesteriliziranega/nekastriranega psa (mladiča)?

[Lanabela]

Različno. Ponekod ni mogoče dobiti iz zavetišča nekastrirane/sterilizirane živeli ne glede na starost, ponekod lahko dobiš nekastriranega samca, ponekod dajo ven mladiče s pogodbo o obvezni S/K pred dopolnjenim 6 mesecem. Po zakonu pa morajo biti vsaj samice sterilizirane.

In ja, ne samo pozanimat in to zelo dobro pozanimat ampak tudi zelo zelo dobro premislit ali se želiš spuščati v kakršne koli odnose z določenimi ljudmi, ne glede na to, kako ti je neka žival všeč. Zavedam se, da sem z zgoraj napisanim nekaterim naredila veliko krivico, ker imamo par društev, ki so urejena zgledno delujejo.

[Matilda]

Različno. Ponekod ni mogoče dobiti iz zavetišča nekastrirane/sterilizirane živeli ne glede na starost, ponekod lahko dobiš nekastriranega samca, ponekod dajo ven mladiče s pogodbo o obvezni S/K pred dopolnjenim 6 mesecem. Po zakonu pa morajo biti vsaj samice sterilizirane.

Ah, škoda. V zakonu sicer piše, da se psice praviloma sterilizira, izjeme se morajo pa utemeljit, samo se mi je zdelo, da je tole bolj kar vsepovprek.

In ja, ne samo pozanimat in to zelo dobro pozanimat ampak tudi zelo zelo dobro premislit ali se želiš spuščati v kakršne koli odnose z določenimi ljudmi, ne glede na to, kako ti je neka žival všeč. Zavedam se, da sem z zgoraj napisanim nekaterim naredila veliko krivico, ker imamo par društev, ki so urejena zgledno delujejo.

Ja, pa res... sem se potem spomnila na eno bolj ko ne zdraharsko društvo 

[KARMEN]

Zdraharsko društvo se ukvarja z oddajo brezdomih živali  ?

[Sleepy]

Khm. Čez društva lahko, čez vzreditelje in vzrejo se pa pavšalno udrihat "ne sme"?

Predlagam zavetišče Horjul, tam skoraj ne boste mogli kiksnit 

O ja čisto lahko. Kot kjerkoli drugje. Verjetno tudi tukaj velja zelo dobro premislit, ali se želiš spuščati v kakršnekoli odnose z določenimi ljudmi in upoštevat osmrajenost scene in ne samo pri društvih? Če bi želeli bit vsaj približno korektni.

V bistvu je pa stvar povsod ista, če nakup/posvojitev pomeni podpiranje nečesa, tudi nezakonitega delovanja. Posvaja se pa običajno žival, po možnosti tako, ki bo kar se da kompatibilna s povojiteljem in bo posvojitev trajala načeloma do konca njenega življenja. Nobenih odnosov ni potrebno imet s tistim, ki žival odda, če jih ne želiš. Pri posvojitvi iz zavetišča se moraš strinjat, da predstavnik zavetišča občasno preveri ali se za žival skrbi ustrezno.

[Sleepy]

Ja, pa res... sem se potem spomnila na eno bolj ko ne zdraharsko društvo 

In to bi bilo katero? In kaj to pomeni?

[Lanabela]

Če smo že omenjali Horjul...tam imajo prev zdaj eno izredno lepo leglo: http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,45762.msg891994.html#msg891994

[solata]

Torej, pri šteparjih ne kupovat, iz (usmrajenih) društev ne jemat, zavetišča hmm, tam tudi nekaj smrdi,...se pravi, v poštev pridejo samo rodovniški psi...aaaaaampak ko le-te dobro preveriš, sledi spet razočaranje. To se nekak razbere iz vsega pisanja.

Sem našla odlično rešitev; virtualna prijatelja:       ...
pa še naklikana sta oba!

[Matilda]

In to bi bilo katero? In kaj to pomeni?

Pred časom sem se zanimala, da bi posvojila psa preko enega društva. In kot ponavadi je bilo tako, sprva izgleda vse rožnato in fajn, potem malo več prebiraš, pa vidiš, da je najprej bilo eno samo društvo, potem sta nastali dve (koliko jih je sedaj, ne vem, ker se ne zanimam več) in tu mi že nekaj ni štimalo. Pa bereš dalje in izveš, da drugo društvo poskuša na različne načine prvo očrnit ipd.
Katero je, nima veze. Preprosto se mi ne da s temi stvarmi kaj dosti bavit.

[Sleepy]

Oh, pri zavetiščih je pa to seveda čiiiiisto drugače.  Če smo že pri lastnih izkušnjah in pred leti... ane. Imaš zavetišče, ki sodeluje z enim, pa ti očrni vsa ostala, pa potem si premisli (najbrž spregleda), pa sodeluje s tistimi ostalimi, pa očrni prvega... čiiisto drugače. Še sploh če pomisliš, da imajo kakšna zavetišča svoje korenine prav v društvih.... Je res fajn poznat zgodovino, ja.

Posvajaš pač žival. Če ti ustreza, greš in jo posvojiš. Pogovarjaš se o živali in se ti prav nič ni treba ukvarjat s takšnim in drugačnim smradom.

Torej, pri šteparjih ne kupovat, iz (usmrajenih) društev ne jemat, zavetišča hmm, tam tudi nekaj smrdi,...se pravi, v poštev pridejo samo rodovniški psi...aaaaaampak ko le-te dobro preveriš, sledi spet razočaranje. To se nekak razbere iz vsega pisanja.

Sem našla odlično rešitev; virtualna prijatelja:       ...
pa še naklikana sta oba!

Iksektli!   

[Žana Žgavc]

Živjo!
Še enkrat hvala za vse odgovore. Predvsem pa vam želim povedati, da sem v veliki negotovosti glede izbire pasme ter spola, zato sprememba ankete.  Kaj priporočate?    Kaj odsvetujete? Vse to me zelo zelo zanima. Negi psa bi se posvečala enkrat na teden. Kar se tiče akitvnosti pa... Sama grem vsak dan za uro in pol v naravo, na sprehod.
Še drugi podatki... Želimo si psa, ki bi bil že navajen, kaj sme in kaj ne, saj bi  verjetno drugače v času, ko ne bi bilo nobenega doma naredil kakšno škodo. Ne vem pa tudi tega, kje bi psa kupila. Posvojili bi psa (ali psičko)  starega/staro
kakšnih 6 mescev. Mogoče veste, kako se prepričati, če je¸prodajalec ustrezno skrbel za psa, in ali če je preprodajalec. Po čem izstopajo taki ljudje?   

Hvala in lp

Ana

[Žana Žgavc]

Še neki sm pozabla. Psi, ki so predlagani v anketi, sem izbrala največ po poznanosti, delček pa tud, kako so men všeč. Meni najlubše pasme so :

- Aljaški malamut
- Beagle
- Zlati prinašalec
- Angleški seter
- Bernski planšarski pes
- Borderski ovčar
- Avstralski ovčar

Katera vam je naljubša? 

[Lanabela]

Če ne želiš mladiča, potem vzemi raje povsem odraslega in ne pubertetnika. Odraslega in dobro vzgojenega pasemskega psa bo težko dobiti, saj se tisti, ki se oddajajo oddajajo večinoma zaradi "pomanjkanja prostora in časa" kar v prevodu pomeni, da se jim je pasja vzgoja sfižila in jim je cucek zrasel čez glavo.
Škodo bo delal vsak pes, ki mu bo dolgčas in bo imel priložnost za to. Ko imaš psa, je pač treba stvari, ki naj jih pes nikakor ne poškoduje pospravljat izven njegovega dosega. Vse naštete pasme razen mogoče bernca sodijo med take, ki rabijo veliko zaposlitve in/ali gibanja. Tudi so vse naštete razen mogoče bernca take, da znajo, če jim je dolgčas, kar lepo preurediti stanovanje - ne glede na to, da že vedo kaj je za jest in kaj ne.

Tudi zavetišča se med seboj osirajo (ali bolje rečeno, že nekaj časa eno osira vse ostale), ampak situacija ne na eni ne na drugi strani ni tako slaba, da bi tam ne bilo priporočljivo vzeti psa.

[Sleepy]

O ja, se povsem strinjam. Pa ne samo zavetišča, tudi društva (razen dveh ali trez izbranih), druge organizacije, njihove člane in druge posameznike. Kdo bi znal bit precej presenečen, da se je kdaj znašel vmes.  Se pa to seveda odlično prikriva, kdor zna pač zna. Ampak bojda se vse stvari enkrat končajo.

Vidim, da je bil nekje spet konec sveta...

[bamfel]

Glede ankete: ne bi svetovala nobene pasme. Ker v primeru, da pes ne bi bil tak, kot so ga želeli, boš lahko kot svetovalka kriva.

Uro in pol na dan za sprehod. V začetku moraš računati več, treba se bo ukvarjati s psom, da prideta na isto valovno dolžino. Tudi v nulo zdresiran pes ne pomaga nič, če ga vodnik ne zna usmerjati. Zato so pasje šole bolj namenjene vodnikom kot psom.

Spol: baje so samice vodljivejše. Tudi mi smo šli po samico, vrnili smo se pa s samcem. Pa nam res ni žal. Z ostalimi iz legla smo v kontaktu in vidim, da so samičke precej zagnane za delo.

Kot mati 4 otrok sem tudi sama šla skozi pekel: "imeti ali ne imeti". Najstarejši je bil star 9 let, najmlajši pa dve leti. Bila me je groza. Kaj, če bo pes šipal in se ga bo kateri od otrok bal? Kaj če bo pes bolj trmast pri vzgoji kot jaz? Kaj če bo bevskalo brez konca in kraja? Kaj če bo uničeval vse kar bo dosegel? Kaj če se vzgoja sfiži in bom imela psa, ki ga noben v družini ne bo maral? Kaj, če......
Ko sem pregledovala pasemske značilnosti jih je bilo veliko v ožjem izboru. Pa so odleteli zdaj eni zdaj drugi. Nekateri zaradi dlake, oddaljenosti legla, zdravstvenih razlogov....
Na koncu sem poklicala v Horjul. Povedala sem, da nismo idealni posvojitelji- nič izkušenj, preveč otrok, premalo časa. Pa nam je gospa Polona svetovala. Nič se nismo zmotili. Imamo psa, ki paše v našo družino. To je vse, kar smo želeli.

To je moja izkušnja. Drugemu svetovati je težko. Želim vam, da dobite psa, ki bo pasal k vam.

Glede osiranja avetišč in društev pa samo to: Ne vrag, le sosed bo mejak.

[Lunette]

oh ja in potem iz uprašanja po pasmi/psu pride boj med interesi  Čisto na kratko - v vseh vodah je kalni del  kar pa še ne pomeni, da se ne da pridet do čistih računov.

Pasma? Hm zakaj si vsi za prvega psa izbirajo sicer čudovite pse...ampak ali karakterno ali zdravstveno delikatne ali pa toliko velike
Nočem ubit želje ampak od vseh naštetih pasem priporočam ogled težavnih primerkov  zato, ker če se vam to zdi možno imeti -potlej ste primeren lastnik za izbrano.
Vsekakor pa morda ni napačna ideja, da se dogovorite za skupne sprehode z lastniki ljubih pasem ali morda za sprehode v kakšnem zavetišču.
Glede na željo po mladem ali odraslem psu izbira iz zavetišča niti ni slaba, če boste le psa poprej malce spoznali (torej nasvet skrbnika ter morda kakšen sprehod več, da spoznate določene karakterne značilnosti psa). Zanašati se na to, da pa ne bo nič nič nič narobe naredil se pa ne da garantirat pri nobenem psu. Ne maldem ne starem ne kupljenem niti ne posvojenem. Jaz nisem nikoli imela problemov ne z lulanjem mladiča ne z uvajanjem starega pesjak-psa na sobno bivanje...ampak to lahko trdim zase, ker mi ni ne eden ne drugi prvi pes. Tudi garancija, da vam bo prej šolan pes delal kot urica ...je ni...vsak pes dela tako kot se mu pri dotičnem splača

Pa morda kot mini nasvet...tudi mini psi imajo veliko srce...razlika je samo v tem, da če se takoj ne ujamete ga je fizično dosti manj naporno obvladat in tudi v stanovanju omejit  (če vas je strah za stanovanje, ko vas ni je dosti manj delikatno 10kg ''pospravit'' v solidno velik bivalni boks kot pa 45kg)

Imam pa občutek da imaste še precej neoblikovano sliko, kako je psa imeti tako, da priporočam še nekaj časa tuhtanja kakšen bi bil primeren za vas.  V tem času pa čim več stikov z ali željeno pasmo ali pa obiski (seveda po predhodnih dogovorih) zavetišč, začasnih skrbnikov, lastnikov takih in onih...

[andreja]

Glede ankete: ne bi svetovala nobene pasme. Ker v primeru, da pes ne bi bil tak, kot so ga želeli, boš lahko kot svetovalka kriva.

Uro in pol na dan za sprehod. V začetku moraš računati več, treba se bo ukvarjati s psom, da prideta na isto valovno dolžino. Tudi v nulo zdresiran pes ne pomaga nič, če ga vodnik ne zna usmerjati. Zato so pasje šole bolj namenjene vodnikom kot psom.

Spol: baje so samice vodljivejše. Tudi mi smo šli po samico, vrnili smo se pa s samcem. Pa nam res ni žal. Z ostalimi iz legla smo v kontaktu in vidim, da so samičke precej zagnane za delo.

Kot mati 4 otrok sem tudi sama šla skozi pekel: "imeti ali ne imeti". Najstarejši je bil star 9 let, najmlajši pa dve leti. Bila me je groza. Kaj, če bo pes šipal in se ga bo kateri od otrok bal? Kaj če bo pes bolj trmast pri vzgoji kot jaz? Kaj če bo bevskalo brez konca in kraja? Kaj če bo uničeval vse kar bo dosegel? Kaj če se vzgoja sfiži in bom imela psa, ki ga noben v družini ne bo maral? Kaj, če......
Ko sem pregledovala pasemske značilnosti jih je bilo veliko v ožjem izboru. Pa so odleteli zdaj eni zdaj drugi. Nekateri zaradi dlake, oddaljenosti legla, zdravstvenih razlogov....
Na koncu sem poklicala v Horjul. Povedala sem, da nismo idealni posvojitelji- nič izkušenj, preveč otrok, premalo časa. Pa nam je gospa Polona svetovala. Nič se nismo zmotili. Imamo psa, ki paše v našo družino. To je vse, kar smo želeli.

To je moja izkušnja. Drugemu svetovati je težko. Želim vam, da dobite psa, ki bo pasal k vam.

Glede osiranja avetišč in društev pa samo to: Ne vrag, le sosed bo mejak.

Super napisano

Kar se pa seznama tiče, gibanju bi pasala verjetno manjaktivni zlatko in berenc. Za ostale pa verjetno premalo. Verjetno pa zato, ker ni vse v samem gibanju. Sama bi tudi poklicala v različna zavetišča ali za kakšne začasnike in se malo pozanimala kaj imajo in če mi sploh znajo svetovat in se na koncu odločila in vzela tam, kjer bi najbolj zaupala, da vejo o čem govorijo in psa poznajo.

Pa po temah o pasmah o katerih razmišljaj malo poglej in si preberi že napisano, da si ustvariš neko okvirno sliko o karakterju in kaj ljudje počnejo s svojimi psmi. Slikice in splošne knjige o pasmah so zelo...hm... splošne... 

[rožica]

Jaz bi samo rada opozorila, glede na to, da imam dva bernca, da le-ta pravtako potrebuje vsak dan vsaj dva sprehoda po eno uro (govorim o odraslem psu), ravno tako so lahko super uničevalci (moram potrkati, da moja dva nista bila nikoli k temu nagnjena, jih pa poznam kar nekaj, ki so radi kaj preuredili). Bernc pušča ogromno dlake, ni pes, ki bi bil lahko samemu sebi prepuščen v pesjaku, ampak je rad z nami v hiši.

V glavnem, če pa vas še karkoli zanima o berncu, me komot kontaktirate.