kar se mene tiče bi mi bilo idealno čim večkrat, samo mi pri takih cenah enostavno finančno ne znese... Zato sem tudi zamenjala bivši klub za nek ranč kjer jaham samo po terenu in je pol cenejše, tako da hodim zdaj za 2 uri vsaj 1x na teden za isto ceno kot bi tam šla za 1 uro....
(sicer ne spada ravno v to temo, ampak se mi zdi zanimivo: ker sem grozno hitro rasla (po 10+ cm na leto) imam že tako rekoč od malega precejšnje težave z držo, zaradi tega imam tudi krivo hrbtenico.... No za izboljšanje drže sem poskušala vse mogoče, od fizioterapije, do vse tistih pripomočkov, žog za sedenje.... Prej se mi v letu jahanja drža ni skoraj nič popravila, odkar pa jaham po terenu se mi je RES izrazito popravila, pri tem da sem nad vsemi drugimi metodami že obupala in nimam več fizioterapije.... Ko sem razmišljala o tem se mi zdi, da je to zato ker v nekem povprečnem klubu poteka učna ura nekako tako: 3 maneže koraka, zamenjaj smer, 3 maneže koraka v drugo smer, 2-3 maneže lahkega kasa (mogoče z velikimi krogi) v obe smeri, spek malo hoda, malo polsedečega kasa, maksimalno 3-4 maneže galopa v vsako smer, še malo kasa in to je to. Medtem ko v dveh urah terena pregalopiraš veliko več (seveda po pameti, kjer je ustrezna podlaga....) in se mi zdi da na terenu dejansko veliko bolj uporabljaš mišice....
Glede izpita: meni se kriteriji tudi ne zdijo visoki, samo ko sprašujem po okoliških klubih vsi pravijo da izpite lahko opravljaoj samo njihovi člani, ali pa da moraš prej pri njih narediti tečaje, čeprav že znaš... v glavnem imam občutek da pač želijo pridobiti stranke...
Bi pa tudi jaz najrajši imela svojega konja, ker več ko vem o konjih in jahanju, bolj me motijo določene stvari pri tako rekoč vsakemu klubu, predvsem to da nikjer ni nekega časa da bi preživel več časa s konjem ko ga ne jahaš, če bi imela svojega konja definitivno ne bi uporabljala brzd, imela bi ga barefoot, z njim bi več delala na tleh.... Samo trenutno si ga tik pred študijem ne morem omisliti, ker se mi ne zdi pravično do konja da bi se mogoče leto z njim res ukvarjala, potem pa grem pač študirati, najvrjetneje v Ljubljano in za konja ne najbrž ne bom imela toliko časa kot bi si ga zaslužil, tako da bom par let še "potrpela", takoj ko bom imela pogoje za svojega konja si ga bom umislila
