Zadnje dni se kar naprej nekaj pregovarjam s trgovci/varnostniki.
Sparov varnostnik me je hotel celo na silo …. Ni se mu izšlo.
Tuš danes zjutraj: Jojjjjjn s psom pa ne smete v trgovino.
Jaz: Gospa, na rokah ga imam, in skozi bo na rokah.
Tuš: To ni važno. Pes ne sme v trgovino.
Jaz: Gospa, jaz vem da imate vi prav, zdi se mi pa da imam jaz tudi prav.
Tuš: Kako, no? Na vratih je nalepka, a ste slepi?
Jaz: Na eni strani so predpisi na drugi strani zdrava pamet. Na vratih mora biti nalepka. Gre za to da psi ne morejo »laufati« po živilski trgovini.
Toševa: Odprta živila so problem. Kaj če pride stranka in nam prinese meso s pasjo dlako.
Jaz: Moj pes je počesan in ne pušča dlak. Ljudje pa vam hodijo po trgovini z dlakami na obleki iotd. Itd., pa se noben v njo ne »vpikne«.
Me pa res zanima kakšno imate komando od vrha: ali lahko pridem v trgovino s psom na roki ali ne?
Tuševa: je malo jezna odšla. Po dolgem času je prišla nazaj: Po pravilih ne bi smeli biti s psom v trgovini.
Jaz: Saj sem vam rekel, da imate prav, po predpisih. A mene ne zanimajo predpisi, mene zanima vsebina. Tako kot mi boste rekli, tako bom storil a mislim da je to, kar mi govorite vaša kaprica.
Tuševa me je malo obupano pogledala.
Jaz: glejte gospa, jaz imam rešitev. Ko pridem jaz v trgovino in vi slučajno vidite mojega psa »pogledate stran«. In tako sva zadostila vsem predpisom. Vi niste dolžni opaziti pisanega psa na pisani bundi. Vaših kupcev pa, tako izgleda, tudi ne moti.
Jaz: A lahko opravim zdaj nakup? Res ma zanima zakaj bi koga motilo, četudi je morda res v nasprotju z nekimi predpisi, pes na roki v živilski trgovini. Ste že slišali za individualno obravnavo kupcev?
Tuševa je sledila mojim navodilom: ni me več videla niti slišala.
Me je pa, medtem ko sem vrsto pred blagajno spraševal, če jih kaj moti moj pes, opazila blagajničarka.
Jojjj, ka pa mate. A jih mate doma, a ste ga kupli. Moja ta mala bi ga tudi rada mela. Itd. itd.
Priznam, stranke je motilo, ker se jim je mudilo, med tem, ko se je kar »cedila« … blagajničarka.
_-_-_
Je to, da jaz hodim s psom (1,5 kg York) v trgovino, moja kaprica? Ni! Med tem, ko grem v trgovino še mimogrede sprehodim psa in pes si širi obzorja.
Jaz s tem prihranim dragocen čas.
Po poti v trgovini sem vprašal cca. dvajset »slovenskih« kupcev, če jih moti moj pes »v trgovini«. Nobenega ni motil.
Prosim za vsebinska mnenja, med tem ko se vživite v trgovca v živilski trgovini.
Jaz pa vam pravim: ko dobite prvega otroka, mu – tudi zaradi njegovega »normalnega« razvoja -čimprej »zrihtajte« bratca ali sestrico. Če pa res nočete sprejeti drugega otroka (česar jaz sicer nikakor ne morem razumeti!) mu takoj kupite malega Yorka, da se bosta - brez »ta starih« - »pogovarjala«.
Dob'r dan, Jože