Ker sem sedaj že bila ne enem pikniku, za naprej so mi pa doma že zabičali, da me ne bodo več vozili na železniško postajo in da naj počakam, da pridem v Ljubljano in bom lahko vsak vikend hodila na razstave, piknike, srečanja....
Pa še to je, da res nimam volje hoditi tja zato, da bom celo srečanje držala na vrvici svojega podivjanega psa, ki naskakuje vse živo, ne glede na to katerega spola je in kakšne velikosti je in gledala, kako ga zato noben pes ne mara in vsi renčijo nanj ali pa bežijo pred njim. Žal tako je!
p.s. Podivjan je na srečo samo v bližini drugih psov, ampak te njegove temne plati res nočem več gledati, zato ga, dokler ne dobim priložnosti, da ga bom lahko pogosteje (vsaj enkrat na teden) seznanjala z drugimi prijaznimi psi, ne bom vozila okrog. Sem ugotovila, da mu s temi občasnimi srečanji naredim več škode kot koristi.
Lp
