No, ok...menda ne boste rekli, da je prav, da se s psom tako ravna?
Menda ne boste rekli, da je treba nad psom zganjati fizično in psihično nasilje, da se kaj doseže?
Tejka, prav imaš. S pašnjo nimam izkušenj.
Vem, da ima vzgoja več komponent, kar sem tudi napisala.
Psa pač nimam za igračo, ampak ga imam za družabnika, ki mi dostikrat tudi pomaga. In tudi drugim, če smo že pri tem,ampak tole ne spada sem.
Samozavestno lahko izjavim, da moj pes z mano uživa, zato, ker je to res. In ker mi ga ni potrebno pretepat, da dosežem kaj.
Očitno ste spregledali namen mojega pisanja, ki pa je: Da je vsako nasilje nad psom nepotrebno, ker obstajajo bolj prijazni (in seveda daljši) postopki, da dosežemo to, kar želimo.
Povedala sem tudi, da se mi občasna vzgojna klofuta ne zdi nič drastičnega in res ne skačem v luft, ko kaj takega vidim.
Povedala sem tudi, da toliko groženj nisem videla na ogromno treningih, kjer jo lahko resno skupi človek, ne samo ovca. In kjer so stroški in poškodbe lahko dosti večje. In posledice tudi.
Šolanje psa ni samo A in B, je še vse vmes. Tudi to sem povedala.
In glede RO-ja, bom rekla takole: odvisno od psa. In lastnika. In koliko lastnik pozna svojega psa. Vem, da bi bil RO za Gajo strašno mučenje, ker pač ni tak pes, ki bi bil pri miru in se šel poslušnost. Vem, da za Taro bi bilo strašno naporno, če bi morala z mano delat RO. Vem, da Paxx absolutno uživa, ker je vesel, da naredi nekaj, kar je meni všeč in je za to pohvaljen. Pa če je to gledanje v oči in sedenje pri miru, ali pa tek čez ovire ali pa flyball ali pa whatever.
Je pa dosti odvisno od tega, kako bo lastnik delal s psom. Poznam lastnike, ki imajo pse, ki imajo sršene v riti(kot Paxx, hehe), ampak psu predstavijo RO kot nekaj oh in sploh zabavnega in posledično tudi pes dela z veseljem. Čeprav mogoče na začetku ni bil vesel, da dela.
Poznam tudi ljudi, ki so se zgražali nad treningi obrambe in poslušnosti. Ker niso poznali poante teh treningov. Pa jih kar nekaj psov faše med takimi treningi. Ker zaostajajo, ker skačejo v markerja, ker, ker, ker...
Ne bom lagala, ko bom rekla, da je 1/3 teh udarcev potrebna, 2/3 pa ne.
Moje mnenje je, da če moraš psa tako ali drugače prizadet, da naredi nekaj prav, ne dela lastnik nekaj prav. In ne pes.
Pes je še vedno pes. Družabnik, sodelavec, igrača. Še vedno je pes. Naredi ga lastnik. In ne glede na to, kakšno funkcijo opravlja pes,nam še vedno mora biti v zabavo. In mi njemu.
V čem je fora dela ali trenigov, če izhajamo iz dejstva, da nam pes ni v zabavo?
In da nam treningi niso v zabavo?
Pes ni sredstvo s katerim se potrjujemo. Za to poiščimo druge vzvode.
Sama se trudim, da način šolanja najprej spoznam, da tisti point treningov najprej spoznam, potem pa se spuščam v debate glede tega.
Glede pašnje niti ne bom debatirala, ker to ni moje področje.
Veliko bolj je moje področje način šolanja. In kot način šolanja obsojam fizično in psihično nasilje. Če smo že pri tem, imam dosti raje podkupovanje psa, kot pa tole.
To, kar ti je inštruktorica rekla, je meni povsem nepomembno. Ker konec koncev tele kazni nad njim izvajaš ti, ne ona. In je tvoj pes.
In ja, se strinjam- veliko lažje je biti prijatelj, kot gospodar. Ampak biti gospodar je veliko bolj zabavno, kot biti prijatelj. Ker si s psom ves čas. Ker vlagaš vanj in na koncu si ponosen, da sta dosegla to, kar sta.
Ampak samo pravi gospodar ve, da so rezultati pomembni samo za njega. In ne za psa. In samo pravi gospodar ve, da je edini, ki mu imajo rezultati kaj pomeniti. In ne širši javnosti.
Sama sem zadovoljna s svojimi psi. Kako so ostali zadovoljni z njimi, me prav nič ne briga. In ni ga človeka na svetu, ki ga bom upoštevala, ko mi bo rekel, da naj svoje pse zmlatim, ko naredijo kaj narobe.
Paxxa bi lahko pretepla do nezavesti, vsakič, ko se zažene za mačko in jo hoče raztrgat. Lahko bi Gaji zbila vse zobe ven, ko hoče pogrizt otroka. Lahko bi marsikaj. Pa to naredim? Ne...
Zakaj? Ker vidim, da napredujemo. In ker vidim, da moje metode učinkujejo. Brez nepotrebnega nasilja. Sicer res traja dlje. In res ni prijetno biti vsakodnevno v takih situacijah. Ampak, hej- saj so samo psi. In jaz sem samo človek, ki ve, zakaj delajo to, kar delajo. In se trudim ta dejanja preprečit oz. preprečit celo misel na njih.
Mogoče sem zmešana. Ampak sem občutljiva na vsakršno nasilje nad psom. Mogoče zato, ker imam doma dva, ki sta bila pretepana. In mogoče ker poznam ogromno psov, ki so bili deležni takšnega in drugačnega nasilja. Mogoče zato, ker vem, kaj to psu naredi. Ne vem...
Samo vem pa, da mi ne boste rekli, da je prav. Oz. upam, da mi ne boste rekli tega.