...Naš Mister... Je moj dečko, dečko na prečko.... To ponavljam že vsaj 15 let... Kot pravi Butalec sem...
Se bojim, da mi že gre malo na otročje...
Iskrena hvala za tolažbo in vzpodbudne besede ter dobre želje za našega psa...
In vendar ni "prijetno" gledati in čutiti, kako življenje nekoga, ki ga imaš neizmerno rad, počasi, a zagotovo ugaša...
Boli... In že danes me je strah dneva....
Naši doma pravijo, da mi je kot "drugi sin". Saj vem, da se sliši patetično...
Samo da s to razliko, da pravi in edini (biološki) sin "beži" od doma - predvsem med vikendi - je v 19.letu, gimnazijski maturant -, ta "drugi", malo mlajši, pa je zadovoljen doma, pri mamici.... (malo heca..)
Zdaj, ko je naš Mister že tako star, sem dobesedno postala "hišni" mucek... Iz službe "gas" domov.. Vsako prosto minuto prebijem z njim..
Da se ga "naužijem"...
In ker se ne "uspem" (morda nočem) otresti pasjih babnic, smo potem vsi celo pozno popoldne in večer lepo na toplem...
Hiša pa polna dlak... OČITKI!!!
... Pa kaj me briga.. Vseeno mi je! Pač vsak dan "leti" sesalec, brisanje tal od mokrih pasjih tačk, luftanje hiše od pasjih vonjav...
(zima pač ni čas za kopanje)...
Pa zopet - preveč pokurimo za gretje... ti tako samo "luftaš".. Bla, bla,bla....
Ignoriram. Ne dotakne se me več... Samo, da je Misterju udobno, dobro...
Počasi (sigurno in vedno bolj) postajam podobna našemu Milanu... Pranje mastnih pasjih rajngel, smrad po pasjem fojtru, dnevno pranje "pasje posteljnine...
Pa saj ni zastonj pregovor (govorim v prvi osebi): " Kar se mala Tatjanca nauči, to velika Tatjana zna....
Saj sem se vendar leta (kar desetletja) in leta držala svojega očka za "rit... Z njim kuhala pasji fojtr, lajala, vadila malo pasjo šolo, žvižgala (tudi na prste), aportirala...., vlekla krvno sled..., občudovala jazbece in lisice...
Pravijo, kdor se enkrat zaljubi v pse, ostane zaljubljen celo življenje... In res je.
Očitam si... Vedno bolj prisotno... Nisem opazila... Rekla sem sii: ja, pač star je, ne teka več rad za puncami, hitreje se utrudi, malce zasopiha, raje počiva in poležava... Penzija - ZASLUŽENA!
Sem pa srečna, da je danes še tukaj, z menoj,...da je miren... zadovoljen... že eno uro spi na moji nogi...
Pozdrav.