Evo mene, sem že nazaj...
Ko prebiram poste o kupiranju repov in ušes, o sterilizaciji, kastraciji... Pro et contra... Never ending storry...
Včeraj je bilo pestro...
Še vedno mi te teme dvignejo "pritisk" na 200. Še vedno prisotni jeza in bes. In še vedno se "znerviram"... Zakaj? Ker vestni lastniki (da ne bo pomote - ne pišem o zapuščenih živalih, govorim o živalih, ki imajo "vestne in skrbne lastnike" ) svojo MLADO in ZDRAVO žival pohabijo... Ji odrežejo in izrežejo "priveske", ki jim niso po godu... Samo, da je njim udobneje... Pod pretvezo zdravja... Pa me ima, da bi jaz nekoga od pisočih kar sterilizirala oz. kastrirala... Pohabila... In to v "imenu" zdravja... Kao bolje preprečiti, kot zdraviti...
Invalidnost 3. kategorije...
Raje povem kakšno anekdoto, ki jo "piše" Chanel...
Tako, mlada 2 meseca. Prava "baba"... Prikupna, čedna, navihana, simpatična, cartljiva. Parfum. Po drugi strani pa pravi mali črni vragec.. Glasna, "jeznorita", divja, povsod je je polno.. Same "diverzije"... Mali "strupek"...
"Poštar zvoni vedno 2x"... In pri nas poštar sploh ne zvoni... Ni potrebe... Ker se prej vklopi že "pasji zvonec"...
Od kar pomnim ,je tako... In tega "nezaželenega" vedenja nismo nikoli uspeli (ali pa nismo hoteli) odpraviti...
Pri nas poštarji raznašajo pošto z mopedom. In ta zvok..., "balzam" za pasja ušesa. In ko zaslišijo moped... Ne vprašajte...
Popolna "sprememba" karakterja... Iz mirnega, spečega in zadovoljnega psa, ki leži v senci pod mizo, se transformirajo v "zveri"..
Kot katapult se "izstrelijo" in gas proti vhodni ograji...
Se mi zdi, da tistih 20-25 metrov pretečejo v 3 sekundah... Pravi "šprinterji...
In Chanel. Popolnoma enakopravno si je "izborila" svojem mesto med njimi. Teka z njimi, se igra z njimi, počiva z njimi... In tudi na "fronto" gre...
Ko šprintajo ta stari k ograji "pozdraviti poštarja" , se zažene tudi ona.. Hitra je pa tako, da se vmes parkrat prekucne, pobere in teče dalje... Ne zaostane veliko. Le kak meter ali dva. Nato pa ta stari cepci na plot... in glasno lajajo..
Chanel pa se kak meter od njih vsede na rit in tudi ona veselo laja... Pomaga..To bi morali videti... Mi se smejimo do solz... Kopira..
In ko ta stari zapustijo fronto... jo zapusti tudi Chanel. Dvigne rep in počasi ter zadovoljno odide za njimi v senco... Pa smo "zmagali", si najbrž misli ....
In ugotavljamo, da se zgodovina ponavlja... Čisto zares.. Pri nas je tako že kar desetletja... In vedno, ko smo "prihaklali" mladega psa k preostalemu "krdelu".., je ta prevzel njihove navade... Tako dobre, kot tiste manj zaželene...Pasji zvonec pa "zvoni" že od pamtiveka... Tudi našemu Milanu je dobro poznan... Čez nekaj sekund se "pojavi" še on. IN sem ga že slišala, kako pravi: "Ja, danes pa je ura že 11, poštarja pa še ni... IN vedno počaka, da zazvoni poštarski pasji zvonec in potem gre po pošto... Nikoli kar tako, " v izvidnico" ..In malo poklepeta s poštarjem... Ja, navada je res železna srajca.
Včeraj pa je ta mala "ušpičila" pravo diverzantsko akcijo.. Se je kar "samozaposlila". Kot rudar... Da jo samo vidite, skopala je luknjo, kakšnih 25 cm globoko in 50 cm široko... In baje je imela pomočnika. Tončka.. Ja, TOnček je pa res vedno kavalir. Priskoči na pomoč... Uslužen. Milan jih je malo skregal, nato pa šel po šajtrgo, nabasal kakšnih 10 l zemlje in poravnal luknjo... Nanjo pa je položil en star tepih... Je rekel, da bo ta mala "pozabila"... Me pa res zanima?