Tema: Angleški koker španjel [English Cocker Spaniel]

[katajuska]

Tanova dlaka je bila do zdaj, ko smo ga obrili, vedno negovana 'tak kot je treba' (vsaj meni se je zdelo). Dolga dlaka se mu je skrajšala s škarjami, po hrbtu je bil potriman, vredu edino glavo je mel vedno pobrito. Zdaj ko je cel pobrit pa so se pokazale sive dlake po telesu, ki so nastale ze prej. Teh ni povrzocilo britje, ampak jih šele razkrilo.

Tprose4 probaj ga tudi po hrbtu potrimat s tistimi 'grabljicami' (nezzek, pomagaj, jaz ne vem kak se jim reče ) Jaz sem to testirala na mojem psu ki je mel valovito in se mu je ful popravlo. Tudi tanu je tako trimanje cel puh dol pobralo, tak da je mel pol lepo svetlečo dlako.

[katajuska]

No, zdaj sem vidla da tak uporabljas coat king, to so te grabljice ki sem jih mislila 
Pri tanu je coat king delal čudeže

[petrag]

Mene pa zanima, če kdo ve, kdaj in kje bodo vzrejni pregledi za Koker španjele. Sem že iskala preko KZS pa nisem nič našla.

[suzica]

Vzrejni pregled je vsako leto prvi vikend v novembru na počivališču Barje (smer proti Grosuplju). Če pride ta sobota na 1.11. je potem naslednjo soboto.

lp

[nezzek]

Uffff tako dobre volje že dolgo nisem bila!! Super ni dovolj močna beseda za razstavo, ki je za nami!  
V petek takoj po šoli (v bistvu sem prešpricala zadnjo uro..    ) smo se odpravili na jug, v prestolnico Srbije - BEOGRAD. Pot je bila kar naporna saj je bilo kar nekaj prometnih nesreč na poti, ki so seveda primerno poskrbele za zastoje.. tako smo prišli v hotel šele ob pol polnoči. Ravno toliko da smo se spakirali in odpravili v posteljo.
Zgodaj zjutraj je seveda sledilo sprehajanje psov in ponovno popravljanje dlake, za tem pa zaslužen zajtrk. Že v restavraciji hotela smo srečevali "konkurenco" - saj je razstava potekala na terasi hotela v katerem smo prenočevali.
Seveda smo prišli ZADNJI na razstavišče.  To je vsekakor posledica spanja praktično na razstavišču.. ker se enostavno nikamor ne mudi.
Prav hitro smo našli vse prijatelje ter začeli klepetati, tako da smo skoraj pozabili da moramo peljati pse v ring. Psi se niso ločevali po barvah, sodil pa je Mike Wildman iz Anglije, ki je zelo znan handlar in groomer tam.. v lasti ima zelo dobro poznanega ShCh Lindridge Ticket to Ride.
Buxi je bil prvi na vrsti. V konkurenci je imel še enega črnega šampijona. Sodnik je oba pazljivo pregledal na mizi ter v teku nato pa se odločil, ter dodelil prvo mesto Buxiju!! Zelo sem bila vesela, saj je dal vse od sebe in pokazal, da zna biti priden fant.



Za njim je sledila Kasja. Kar malo smo se smejali glede nje, saj smo za razstavo v Tullnu videli da je dobila največjo klaso (6 mladih psic).. no tokrat jih je bilo v katalogu zapisanih 10!!!!! Nato smo ugotovili, da je ena narobe napisana, dveh pa niso pripeljali, ko so izvedeli, da je Kasja prijavljena.. Vsekakor, še vedno je bila to največja klasa na specialki... nimam komentarja res. Kar me je bilo še bolj strah je to, da so bile v konkurenci same črne in rdeča psica, Kasja je bila edina barvasta, pa še zadnja na vrsti. A Kasje nič od navedenega ni motilo, jaz pa tudi nisem bila živčna saj ji popolnoma zaupam.
Takole sva vkorakali..


Sodnik jo je ves čas malo opazoval in ko je bila na mizi jo je zelo previdno pretipal. Večkrat je šel čez njo nato pa naju poslal tečt. Kasja je opravila kot je treba. Po oceni vseh psic je izbral Kasjo med 4 najlepše v razredu - nato nas je poslal še en krog, postavil Kasjo na 1 mesto in poslal še en krog ter na koncu le tega dodelil Kasji 1 MESTO med mladimi!! Noro! S tem je postala tudi mlada klubska prvakinja


Po tem je do konca ocenil še preostale pse in nato je sledila pavza. Razstavljalci smo se vmes prijetno družili, se zabavali ter smejali! Večina ljudi nas pozna že preko FB-ja in prav veseli so hodili do nas, nam čestitali ter razlagali, da so že čakali, da nas vidijo na razstavi - nam je to veliko pomenilo. Predstavljajte si, da pride nekdo do tebe in reče: "Tako smo veseli, da ste prišli na našo razstavo, smo se prav spraševali kdaj pridete!!". Res takšnega gostoljubja ne vidiš pogosto in prav odlično se počutiš v taki družbi. Vsak je bil tam na voljo vsakemu in z vsemi smo izmenjevali besede.

Po premoru je sledil BIS program. Najprej pari, vzrejne skupine, baby, puppy in nato junior. Tam se je pokazala naša Kasja. Skupaj z oranžno belim samčkom sta se potegovala za naziv JBISS. Sodnik si je oba še enkrat pogledal, nato pa se odločil za Kasjo!!! Tako je mala osvojila JUNIOR BEST IN SPECIAL SHOW pri svojih komaj dopolnjenih 10 mesecih!!!


Takoj za njo je sledil Buxi, ki se je potegoval za klubskega prvaka. Tu so se predstavili 4-je odrasli samci. Zmago je dobil Kasjin oče - Black Lord's Born To Be Wild, Buxi pa je bil 2.
Po izboru klubske prvakinje je sledil BIS (BOB). Tu je ponovno nastopila Kasja a sodik se je odločil za odrasle predstavnike pasme:


Vseeno smo bili na naša dva mulca več kot ponosni! Seveda je po razstavi sledilo prijetno druženje, ki smo ga še hudo izkoristili, ter posneli slikico Kasje in njenega očkota Oskarja..


Za tem pa je sledil še seminar za grooming in handling. V bistvu je potekal prav pametno, saj je sodnik vsakemu na njegovem lastnem psu povedal kaj mora popravit, kako skrit napake ter kako ga predstavit v najboljši luči. Prijazno je odgovoril na vsa vprašanje in povedal nekaj res pripravnih trikcov za tisto top frizuro. Jaz sem se seveda predstavila z Buxijem, ki ga je zelo pohvalil, tudi kar se groominga tiče ter mi zaupal nekaj malenkosti, ki ga bodo naredile še boljšega. S Kasje je kar težko umikal pogled, res jo je zelo pohvalil in rekel, da lahko kadarkoli pridemo z obema v Anglijo ter se tam mirno pomerimo z ostalimi psmi. Mislim, da smo vse tri babe v ekipi zrastle za pol metra po vseh pohvalah, ki smo jih dobile.
Po končanem seminarju smo se kot zadnje do pol osmih še prijetno pogovarjale z delegati, organizatorji ter sodnikom. Res nekaj nevrjetnega.

Vsekakor sem preživela najboljši vikend možen, poleg tega sem se ogromno naučila. Komaj čakam naslednje leto.. 

[nezzek]

Pozabila dodat skupinsko fotko <3

[diva1]

Danes sem se zalotila, da razmišljam, kako se poletje počasi »približuje  h »koncu«…In da bodo mojo barvito dnevno sobo na prostem počasi zopet zamenjale puste  štiri stene…
Z Milanom rada posedava v najini poletni dnevni sobi…  Na vrtni sedežni garnituri…Pod baldahinom… Se pogovarjava… V glavnem o psih…
Vsak dan. Znova in znova. Se ne naveličava… Ko se vrnem  iz službe,  je  Milan običajno že  »na svojem mestu«. In obdan z našimi psi… Tudi mala  Chanel si je  že izborila svoj prostor. 
Danes pa pogovor kar ni hotel steči…  Običajno  me vedno zasuje s pasjimi novicami , informacijami in dogodki tega dne… »Pasja dnevnik,  pasja poročila«… Oči se mu kar svetijo…Danes pa nič… Danes sem morala »vleči« besede iz njega… 

Pa je prišlo kot strela iz jasnega… »Veš, da je že pol leta, odkar  ni več Misterja«, je dejal. In gledal  v mizo…  Zastal mi je dih… Tega nisem pričakovala…  Že kar lep čas se nisva »odpirala« pogovora o Misterju… Ker ve, da me še vedno boli…. In sva se tej temi »izognila«…

Nisem bila »pripravljena«…Nisem pričakovala, da se bo »spomnil«… Pa očitno je tudi njemu Mister še vedno v »krvi«, pod kožo……Jaz sem že nekaj dni  žalostna, čeprav nimam vzroka.. Veliko sem razmišljala te dneve o mojem dečku, dečku na prečko… Še kar ga čakam…  Mu  5. septembra zvečer prižgala svečko…  »Obletnica«. Ko me ni nihče videl.  Zopet pustila zunaj luč…  Za vsak slučaj. Da bo videl….

»Ja, vem«, sem odgovorila.  »Kako hitro čas beži«, sem še dodala…   In me je pogledal… Dvignil oči…
Videla sem drugačen pogled, kot običajno.. Žalost v njegovih očeh…  »Sem bil malo pri njemu, je dejal.  Počistil »grob«…. Babica pa je naredila nov nasad«… 

Stisnilo me je pri srcu…
Vstala sem od mize in odšla tja… Tja, kjer Mister počiva…  Nasad rdečih rož… , okrog pa sveže pokošeno…  Ko sem se vrnila v »dnevno sobo«, Milana ni bilo…  Čez nekaj minut se je vrnil.. Malce zabuhel v obraz, rdeče oči…« Na WC sem moral«, je dejal….

In pogovor je stekel… O Misterju…  In sva podoživljala življenje z njim.. Prigode so se kar vrstile…Tako »domače« kot lovske… Pogovarjala sva se skoraj do teme…  Na "obisk" so prišli že komarji.

Meni posebno draga je prigoda, ko sta se z Milanom meseca decembra »kopala« v  ledeni  Dravi. Šla sta na race, pa se je psu vdrl led… In  se je Milan slekel  in po trebuhu šel na led, da je rešil psa… Pa o tem kdaj drugič… Resnično »srčna« zgodba… Človek je brez pomislekov šel  v ledeno Dravo cca 30 m od obale po svojega psa… Ni razmišljal niti za tren…
 
Se spominjala mladička, mladeniča, moža, starčka…. Ja, čudovito je bilo deliti skoraj 17 let z njim. In kako smo samo bili ponosni nanj.  Resnično pes z veliko začetnico…. In še vedno smo…

In kot da so naši psi vedeli, da je danes "posebni" dan, so zadovoljno poležavali pri nama.  V najini "dnevni sobi".  Samo mala Chanel je občasno delala zgago.  Kot vse prave babnice... Je drezala v ta stare in jih vabila k igri... Pa bolj ali manj "neuspešno".. Danes tudi Tonček ni bil ravno kavalir... On ji običajno vedno ustreže..
Danes pa je raje "posllušal"  zgodbe o njegovem velikem predhodniku....

Dragi moji "kokeraši". Opravičujem se za ta "čustveni izpad". Ja kdo me bo pa razumel, če ne vi....  Vsaj upam, da je temu tako...
IN hvala, da  ste mi prisluhnili... Zdaj, ko sem "izlila" to svojo bolečino, mi je lažje.  Resnično.
Upam pa, da je mojemu dečku dobro... Kjerkoli že je.... Pa saj je tukaj..., doma...

Tatjana
 

[nezzek]

Jaz sem včeraj malo gledala kako je za prijavo TOP 20, iz firbca.. in moram rečt, da sem zelo žalostna ugotovila, da se lahko pridobi dodatne točke tudi na specialkah za pasmo/pasemsko skupino.. seveda mi teh v SLO nimamo, kar pomeni, da so vse španjelske pasme + vodni psi prikrajšani za dodatne točke... v bistvu ... "it sucks".

Glede kluba je seveda s šolo vse ugasnilo, ker ostale niste tako zagrete, samo jaz za sebe kluba ne rabim, tako da ga očitno ne bo. Vsaj dokler ne bom jaz dovolj stara in sposobna kaj narest.. letos bom vlagala energijo v maturo...

[Pino]

Hej, živjo "kokeraši"!!!!
Malo zanemarjam svoje "obveznosti" ampak ni pravega časa ... ja, pri mojih letih se bom tudi jaz tako kot Nezzek ukvarjala naslednje leto z šolo Je pa škoda, da je klub padel v vodo, saj res nebi bilo slabo za slovenske kokrčke, da bi imeli svoj klub, ampak ... mogoče pa še ni pravi čas.

Nezzek super rezultati iz Srbije ... po slikah se vidi, da ste NORO uživali. Odločno, le tako naprej!

Diva glede Mistra pa mogoče tale misel ... pravijo, da čas pri psu hitro mineva, ampak naše žalovanje za njim pa je boleče in prekleto počasno!!! Vedno vam bo ostal v spominu, bo pa čas poskrbel, da ne bo več boleče in bodo ostali samo še najlepši trenutki.

Uživajte v lepem vremenu       

Lp Tina

[nezzek]

Hej. Nič se ne sekiraj, nisi edina...

Glede kluba.. ja vsi so bili za, ko je padla ideja. A v čem je problem. Problem je da nekaterim enostavno paše situacija takšna kakršna je. Torej: brez kluba, ki bi dobil s časom vlogo vzrejne komisije, brez specialk, ki bi pripeljale v lastno državo več konkurence (posledično tudi paritvenih kombinacij), brez obveznih testov, ker je itak ceneje, če ima samec vse A. Brez dela, ki je povezan s klubom, brez obveznosti, brez pravil, ki bi jih imel klub pravico postaviti. Ja všeč jim je da se fura taka vzreja kot se.
Ampak meni ni. Parjenje psov, ki si ne zaslužijo vzrejnih dovoljenj, ki širijo slabe lastnosti, ni selekcije, vse je "odlično". Strokovnost komisije se je pokazala skozi svoje delo skozi leta, skozi članke in poste, ki jih lahko beremo. Nenazadnje, skozi njihovo delo in vzrejo.
Narediti španjela SLO Ch enostavno ni možno brez izleta v tujino, kjer se bi pridobilo potrebno tekmo, ki dovoljuje prijavo v razred delovnih. V Sloveniji takih tekem ni, niti ni zanimanja s strani komisije. To so bile moje zadnje informacije..
Torej, brez pridobivanja vsaj enega - DOMAČEGA - šampijonata prav tako ne mora biti napredka. Psa je treba peljati na razstavo, da se vidi pri čem si, da se sledi situaciji, da se vidi nove pse, ne samo po slikah, ampak v živo, čene nihče ne bo paril oz. kupil mladiča pri njih... poleg tega se skozi razstave največ naučiš.
Ampak, saj ni problem, dokler so kupci v sloveniji.. Tako vam bom rekla. Zadnje Tamalanna leglo ima 4 tujce in samo 3 slovence. Dino in Dana v psarni na Finskem, Doli v psarni na Nizozemskem, ter Dali na Hrvaškem, kot rastaven pes. Trije so slovenci - Dora, Dafni in Digi. Lepši so seveda šli v tujino, pa bi z veseljem tudi v Slo pustili kakšnega, ampak, saj ni zanimanja! Naslednji teden bodo stari že 4 mesece.. S tem, da ne začnem o tem kako počasna je kinološka. Dinota želi lastnica prijavit na razstavo, a rodovnika še kar ni kljub vsem obljubam...
In zakaj mislite, da so psi šli tako daleč, v domove kakršne so? Ker smo ogromno delali na promociji, kvalitetnih psov. Vsi, ki so videli rodovnik, so vedeli, da je to nekaj, kar bo odlično za veliko paleto različnih linij. Pa kljub temu je povezan in enoten angleški rodovnik. Seveda, vsi poznajo Buxija, ponudb je veliko, ter imeti doma njegovega mladiča ni nič negativnega, prav nasprotno. Kar nekaj psarn (uveljavljenih psarn) ima njegove potomce.
Pa ne bom pisala hvale Tamalanni ali Buxiju. Poskušam ponazorit, da brez velikega vlaganja ne moreš imeti dobrih rezultatov. Če pa nekdo nima volje za ta cirkus, pa naj ne opravlja tiste, ki so za svoj uspeh trdo delali, ki ne rabijo telefonskih številk sodnikov, da se bi zmenili kje in kdaj bodo dobili potrebne titule. Ker delajo za pse, ne za svoj ego. Ni pravično, da nekdo, ki nima želje po uspehu in izboljšanju ovira sposobne in uspeha željne. Ni prav.

Ljudje smo si različni in vsak ima svoje potrebe, probleme, želje. Tako je tudi prav. Vedno bo nekdo boljši in nekdo slabši. Vedno je bilo in bo tako. A morali bi se učiti en od drugega. Ampak, saj ni zaupanja, saj je samo foušija. Več kot očitno že na internetu. Prej dobim pohvale, ter čestitke iz tujine kot iz Slovenije. Žal tako je. Očitno je ta zavist, in zaprtost že v Slovencih samih. Samo z menoj je nekaj narobe, ker sem odprta, vedoželjna in ker sem se uspela res nekaj naučit. In še vedno se učim, in celo življenje se bom. In ni mi težko priznati poraza ko gre za boljše pse, bolj izkušene ljudi. Saj pravim, več kot očitno sem zmešana.. mogoče že zato ker še vedno vstrajam za tipkovnico in pišem to moje mnenje.. ki bo tako ali tako spet skritizirano. Ampak jaz se še vedno ne dam. Ker me je sram, ko pomislim kakšna je situacija, ker dobivam zgražanje ljudi iz tujine, ko me sprašujejo kako je pri nas pri kokrih, ki se režijo našemu sistemu, mi pa se samo strinjamo z njimi in pripomnemo, da se trudimo izboljšat situacijo.. ampak včasih je to kot boj z mlini na veter..

Tisti, ki ste kokeraši, in veste kako stvari potekajo ne boste komentirali, drugi, ki kokrov nimate, pa se sploh ne zavedate kako globoko visimo v blatu (da se ne izrazim huje..).

Ja spet kritika, ker ni ničesar za pohvalit.

Pa lahko noč vsem.

[idefix]

 

[**Jackie**]

Nezzek, kapo dol 
Pa srečno z maturo 

[suzica]

Če kdo od slovenskih kokrov rabi še teste za PRA in FN,  na specialki v Tullnu bodo ugodne cene!!! Jaz grem gor v nedeljo.

http://www.jagdspaniel.at/ausstellungswesen/Genomia%20-%20Jagdspanielklub%202011%20de.pdf

[nezzek]

Suzica tole je pa super, hvala za informacijo! Mi bomo tudi tam, oba dni.. najdete nas v največji klasi med španjeli...
Upam, da se pozdravim do konca tedna.. 

[diva1]

Brez skrbi. Klub bo. Enkrat. Ker ga imajo že skoraj vse evropske države…Ker bo potreben.

Glede« faušije«..  Ja, res  je, da vama zavidam. To priznam. Zakaj vama zavidam?  Zavidam vama  zato, ker  z Alenko potujeta.  S psi.. Ker se imata lepo... Ker srečujeta prijazne in pozitivne ljudi.. EMOCIJE... Ko sem brala tvoj report iz Srbije..., sem kar začutila vzdušje.  Vidiš, to vama jaz zavidam… Jaz sem pred leti ogromno potovala službeno v Srbijo -ex Juga - in moram ti povedati, da tako srčnih ljudi zlepa ne srečaš. In kako so samo gostoljubni...

Sicer pa je že čas, da se tudi jaz malo »premaknem«. Čas hitro beži… Da mi ga ne bo »zmanjkalo«…

 Slovenci pa... Saj si sama ugotovila... Jaz to že vem dolgo... Kot ljudje...  Pravijo, da smo dolgočasni...Da spominjamo na Nemce.. Da smo hladni , vase zaprti...Samozadostni... Ne znamo se "smejati"... Ne znamo se veseliti z drugimi... ...   No, pa ne vsi.

Nisem škodoželjna.. Čemu?  Zaradi psov?  Saj imam svoje »paciente«.. Že 2x toliko let, kot jih šteješ ti.. Ki jim nič ne manjka. In to dobesedno, v vseh pogledih..
 
In resnično privoščim ljudem uspehe... Kakršnekoli že.  Ker vem, da uspeh ne pride kar tako, čez noč. .. Da  je za vsak uspeh potrebno trdo delo, veliko časa, vztrajnost  in vera v to, kar počnemo. Pa tudi denarja…..
.
Pred približno letom dni sem »odkrila« ta forum… Se sramežljivo oglasila… Se predstavila. In »nervozno« čakala reakcije….In potem  na moje veliko veselje, res ste me lepo sprejeli. Ta dobrodošlica mi je dala elan in polet, da se  redno oglašam.. Ker »posiljevati« ljudi na forumu kar tako pa tudi ne morem… Tudi drugi forumovci, ne samo  »kokeraši, ste mi prisluhnili. Me  vzpodbujali, ko sem pisala o svojem dečku. Me tolažili.

Že dolgo nisem več gospodična… Študij, kariera, služba, družina, otrok.. In je minilo 25 let. Letos je sin končal gimnazijo. Maturiral. Zelo uspešno. Vpisal željeno fakulteto. Fakulteto za matematiko in naravoslovje.
 Zdaj pa imam zopet čas (in nekaj  denarja) početi to, kar me veseli…  Psi so še vedno moja velika »ljubezen«. .Še vedno rada govorim o njih. Še vedno rada pišem o njih.
»Materiala« mi ne zmanjka. Never ending storry…

Pred približno pol leta sem se vam prvič (po zelo dolgem času) pridružila na »razstavnem« parketu. Delno ste tudi ve pripomogle  k tej  naši odločitvi, da zopet  obiščemo razstave. Čeprav  priznam, »strah  in dvom« mi nista bila tuja. 

Nekaj sem vas poznala od prej, nekatere ste bile zame »nove«.  In sem se »potrudila« z vsemi vami navezati stike. Z nekaterimi bolj, z drugimi manj uspešno.
Bila neizmerno  vesela  vaših pohval za našo novo pasjo  pridobitev. Hvala. Izvedela marskikaj novega. Tudi glede zdravstvenih testov.  Ker sem prebrala in slišala , da resni vzreditelji že postavljajo merila, višja od predpisanega »minimuma« - opravljajo zdravstvene teste, kljub temu, da še niso obvezni. Zaradi svojega ugleda, pa tudi zato, da se po par generacijah ne bi nepričakovano znašli v r..i.

Te teste naj bi imeli tudi samci, s katerimi bodo parile svoje psičke…  Sem vas poslušala.  In tako je  Tony  naš prvi pes z zdravstvenimi testi (vse je clear in kolki A) .

Strah in dvomi zaradi razstav? Ja, res je.  Nikoli nismo znali »plesati« na razstavnem parketu. Ker  naših psov Milan tega ni »učil«. Učil in vzpodbujal  je druge veščine. Njemu pomembnejše. Njegov vrstni red in prioritete so bile pač drugačne kot prioritete ljudi, ki veliko  razstavljate.

Občasno smo pred leti obiskovali razstave. Bili  uspešni..  Tudi CACIB naslov poznamo… Dobili  smo ga  z black and tan  psičko (moram se malo považiti , he-he) .Dokazali, da so tudi resnični lovci lahko občasno manekeni . Da je standard psa (kot tako radi omenjate) za vse enak. Porušili mit, da imamo lovci »slabe« pse, v smislu exterierja…

Ja, ampak naša »Barbika« je plesala z vami samo eno pomlad. Ko smo naši  lepotici  naredili  še razstavno frizuro, (vodno, ne trajno,  da ne bo pomote) jo nalili in polili z razni šajni,  je  Milan rekel, da je kot Barbika in  da  še celo  diši »po babah«. Ter, da se mu bodo vsi smejali.. No, ponosen pa je bil. In je govoril o tem  osvojenem naslovu svojim zelenkotom še kar nekaj časa.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
 TVOJ CITAT
Parjenje psov, ki si ne zaslužijo vzrejnih dovoljenj, ki širijo slabe lastnosti, ni selekcije, vse je "odlično".

Mirno spim. Brez problema   pripeljemo naše  pse na kakšen »izredni« vzrejni pregled.  Tonček tako ali tako pride  prvo soboto v novembru. Je še premlad za očka…- Lahko tudi obe  psici… Ena je že  tako ali tako prestara in ni več  »nevarna«  za širjenje slabih lastnosti. . Obe sta že imeli legla . In v leglu nismo imeli vidnih  genskih hib .
Tonček tudi  ima jajčka so na svojem mestu, zobovje je pravilno in popolno, višina v mejah standarda…
Tudi pri psicah je vse OK, edino morda kakšen kilogramček preveč…

Na ta citat pa bi  rada napisala nekaj splošnih dejstev in argumentov, ki praktično  lahko veljajo  za vse pasme, ne samo našo pasmo. 

Odgovorna vzreja in odgovorno lastništvo psa zahtevata od vsakega človeka predvsem čistost misli,ter odločanje na osnovi razumskih, ne pa čustvenih postavk – kar ne pomeni zanikanja pomembnosti dejstva, da je odgovoren vzreditelj enako zavezan tudi morali in etiki.

Vsak, ki se odloči, da bo svojega psa oz. psico  paril, bi moral dobro poznati njegove prednosti in pomanjkljivosti.  Neprimerne (oz. nepopolne) » primerke« za vzrejo pa bi moral  »vzrejno upokojiti.«

Vzreja je  zahteven »hobi«. Ker vključuje živa bitja, ki so človekov spremljevalec že tisočletja in ki so v popolnosti odvisna od nas, je nujno , da je vzreja odgovorna.  Vzreditelj je za svoje delo in svoj "izdelek" moralno odgovoren od dne, ko se odloči, da bo paril njegove starše, pa do dne , ko pes za vedno zapre oči. Je stvarnik in angel varuh. Je vila rojenica in žal, včasih tudi« angel »smrti.

Vsa ta dolga  leta pa je Milan pošteno  delal. Odgovorno vzrejal.
Zelo ga je motilo večno nakladanje o  izboljšanju pasem.  Naravnost jezilo ga je.  In je dejal, da bi bil zelo vesel, če bi pasme  ohranjali take,  kot smo jih podedovali,  ne pa jih uničevali.  In imel je prav.

Za  intermezzo.... Nikoli v svoji  vzreji   ni »mešal« barv…Najbrž  z razlogom… 25 let samo črni in pa black and tan kokerji ... Pravijo, da so črni najbolj temperamenti. .
Rekel je, da mešanje barv  vodi  v »propad«..Različne barve, različni temperamenti…  Različna vrsta dlake… Različna »pigmentacija…   Različni »tipi« psov znotraj pasme…
Ljudje, ki jim je resnično mar za vzrejo in ki nekaj o vzreji vedo, so "tradicionalisti... In izključno vzrejajo samo eno pasmo. Poglejte  znane in "stare" vzreditelje... Rodovnike ...

Imel je tudi vizijo, željo po black and tan kokerjih… In jo uresničil. Načrtno delal.  Preučil rodovnike…To,da je »prišel«  do black and tan potomcev, tudi ni zgolj  naključje....
In mu je uspelo.  »Boter« približno 40 B&T kokerjem.

Predvsem (in to je najbolj pomembno),  pa je na »svet spravil«  zdrave kokerje, z dolgo življenjsko dobo, sposobne  in navdušene  za »delo«, z merami kot jih dovoljuje standard ( res pa je, da je bil vedno bližje zgornji meji, ker je želel delovne, močne pse in psice). Nismo poznali alergij, nismo poznali neješčih psov, težav z dlako, zobovjem, nepopolnimi spolovili…

Pri nas samci niso šli od doma brez jajčk… Bili sta tam, kjer morata biti… Prav tako ne z nepravilnim zobovjem in ugrizom… Tudi tega nismo poznali…
In ko je Milan  prišel do tega, kar je »iskal in želel«, je ponovil paritveno kombinacijo.   

Čisto osebno imam jaz raje pse iz ponovljenih, znanih kombinacij.  Ker točno vem,  kakšen bo »izdelek».  In da  bomo z njim zadovoljni… Na nek način »varnost«.  In zame je ponovljena paritvena kombinacija velika prednost in ne slabost.  In nenazadnje , psička ima v svojem reprodukcijskem ciklusu  le 3-4 legla… Ne bom eksperimentirala… Ni potrebe.  To je tako majhna številka  novih mladičkov v  primerjavi s  celotno populacijo.. Paritvene kombinacije so izključno stvar vzreditelja. Eni radi »eksperimentirajo«, drugi  pa imamo radi »varnost«.

To sem se zopet »naučila« od Milana (he-he)… Pa res.  Vedno bolj mu postajam »podobna«..

 In opažam, da se naše vzrediteljic  raje poslužujejo outcrossinga.   

V naravi pa…, odvisno od posamezne vrste… Ampak načeloma ni težnje po čim večji raznolikosti, ampak je prisotna težnja k ravnotežju med raznolikostjo in stabilnostjo…
 Outcrossing  le  načeloma prinese raznolikost (običajno se bolj tava v »temi) ,  z linebreedingom pa se vnaša stabilnost (poenostavljeno povedano).

In  še nekaj splošnih ugotovitev, ki praktično veljajo za vse pasme:

Naslednji » problem« je težnja, da naj se za vzrejo »uporabljajo »izključno samo NAJBOLJŠI  psi.
Kar bi bilo  sprejemljivo, če bi se kvaliteta ne enačila z razstavno uspešnostjo. Kjer ima praktično edino vlogo zunanjost, ostalo, kot je karakter ( razstavni karakter ni vedno karakter, značilen za pasmo) , zdravje, dolgoživost, sposobnost za delo....,je žal  »podrejeno«. ".

 In ve se ,da so šampionati in drugi  veliki razstavni rezultati predvsem pokazatelj lastnikovega vložka (časa, denarja in stroke)  v psa, ne pa  tudi njegovih genov. In ravno ustvarjanje "šampionskih legel"umičuje pasme, ne pa ponavljanje kakšne uspele kombinacije.

Konec koncev, še vedno je žal prisotna miselnost, da  so samci tisti, po katerih se ocenjuje potomstvo, čeprav vemo, da  k  temu enakovredno prispevata oba starša.  To pa lastniki psic radi pozabimo… In (ne)zadovoljstvo nad leglom pripisujemo samcu.. Zmotno.

Ob naštetem,  mnogo vzrediteljev oz. lastnikov psic  (ne samo začetnikov),  popade tudi tako imenovani "sindrom velikega plemenjaka". Ja, misel, da bo prvak s svojimi geni in »osebno odličnostjo«  že sam po sebi prispeval k izboljšanju njegovega vzrejnega materiala. Ter naredil  »reklamo« njegovi psarni.

Vsem "naštetim pacientom", oz. žrtvam« pasti« je skupno to, da parijo rodovnike.  Zveneče.. Šampionske…  Tuje… Ker še vedno mislijo, da je tuje  boljše…  Da je tudi trava tam bolj zelena…

Zgolj »papirno«  parjenje in parjenje titul, brez upoštevanja vseh ostalih faktorjev,   pa ni nikakršna formula za uspeh. Prav nasprotno, večinoma  so  vzreditelji celo razočarani… Ker leglo ni izpolnilo pričakovanj…. Rodovniki so polni »mrtvih« psov, katerih vzreditelj nikoli ne bo videl na lastne oči….Prav tako ne bo videl  njihovega potomstva.  Nikoli  se ne bo pogovarjal z ljudmi, ki te pse imajo, nikoli ne bo dobil pravega »feedbacka«… In potem začnejo vzreditelji  teči »novi krog«… Poiščejo novega »velikega plemenjaka«…. 
 Saj vemo, razstavljajo se tako ali tako vedno samo najuspešnejši primerki… Ostali  povprečneži  pa so  »skriti« doma.
 
In  na veliko  žalost moram povedati,  ima zadnje čase vedno več rodovniških mladičev »hibe«. Genetske »napake«…(displazije, epilepsija, sladkorna, dedne oblike raka, nepopolno zobovje, pred in podgrizavost, kleščasti ugriz, nepopolna spolovila…).


---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

P.s
O hibah in odgovornih vzrediteljih pa bom nekaj napisala jutri... Za danes imam "dovolj".. Sem že utrujena od tipkanja in razmišljanja.. Priznam...
Jutri pa pridem "nazaj"...

Seveda, če koga sploh zanima? 

Lep pozdrav in hvala, da ste prebrali ta "roman". Še sanjalo se mi ni, da bo tega toliko...

Tatjana

[pidog]

Zadnji del se zelo hitro bere  . Kompliment za odličen prispevek !!!
Tisti, ki s psi živimo destletja in so nam pod prvo dobri tovariši in šele nato baletniki v super "pakungah" si želimo čim več takšnih "Milanov" ..................in takšnim je kinologija še zmeraj hobi, odgovornost, pred trgovino (katere glavna marketinška poteza so postale razstave in stvari z njimi povezane  ) .....................in če takšni "Milani"pri tem še kaj zaslužijo, jim iz srca privoščim!

[Inanna]

Pidog, se strinjava 
Čakam nadaljevanje...sliši se obetavno, morda dobimo celo nekaj vpogleda v dogajanje na naši sceni...očitno je pestro, če sem prav razbrala 

diva1: Milan mora biti en super gospod, marsikaj me spominja na mojega (pokojnega) starega ata

[JennyK]

Diva1,  Super prispevek!
Vedno te rada berem in se v veliki meri strinjam s  tvojo življensko filozofijo.Glede kinologije in na splošno!
Tako da... go on!!
Srečno!

[pidog]

To ni samo dogajanje na domači sceni ampak pojav, ki zajema globalno kinologijo. Seveda niso vsi takšni, jih je pa zelooo veliko, bi se upal trditi, da večina.
V Zidarjevi knjigi "O psih" je zanimivo pogledati recimo statistiko pasem na naših prostorih skozi leta.............kako kar naenkrat postanejo nekatere pasme popularne. Popularnost vzbudi reklamiranje pasme, recimo tako lepi in nedolžni filmi o psih; Lesie, dalmatinec.............in ena tako lepa, nedolžna stvar največkrat privede do "imbecilnosti" pasme, ki je po svoji "konstrukciji" zdrava. Povpraševanje po teh psih naraste, pričnejo se štepati radovniški in nerodovniški psi.........in na koncu imamo kar imamo In potem se začne obtoževanje mešancev kot krivce za takšno stanje . Mene recimo zelo zanima izid intenzivne vzreje BC -jev in se mi zdi smešno, ko ljudje čakajo na rodovniške pse po ceni 1200 EUR (ali več ) tudi leto ali več. Zaradi rodovnika in zdravja..............ah, dajte no. Zaradi pakunge in reklamiranja nadnaravne inteleigence, ki je utelešena BC  . In ljudje verjamejo vse kar slišijo. Če ne na prvo besedo, pa na deseto...........ne samo pri pasjereji. Razmišljanje z lastno glavo v sodobnem svetu vodi v moderno "pogubo". Važno je da smo pridni in kimamo. In potem imamo kar imamo ................pa saj smo tega navajeni že skoraj 100 let
Zato so meni največkrat zgodbice o "vzreji in ljubezni"..........................nek aj takega kot popoldanske TV limunade

[damayanti]

Diva

... zanima zanima... 

[Pino]

Vaaaaaauuuuu ... Diva1, PROSIM šeeeeeeeeee!!!!!!!! 

Res vas je zanimivo brati ... "požiram" vaše pisanje, kot goba!

[Agava]

Oh, Diva1, kako resnično ..... in preverjeno na "svoji" koži, tole o dednih zadevah in sindromu multi plemenjaka.

Super post oziroma kar cela zgodba, kot vedno! Pa ti bi res morala napisati kakšen članek!

[BiancaBučko]

nezzek , čestitke, super ste 

[Davor]

Popularnost vzbudi reklamiranje pasme, recimo tako lepi in nedolžni filmi o psih; Lesie, dalmatinec.............in ena tako lepa, nedolžna stvar največkrat privede do "imbecilnosti" pasme, ki je po svoji "konstrukciji" zdrava

tule ne gre več zgolj za odaljevanje od standarda, ampak način vzreje ki je vsaj zame dosti bolj etično sporen; tle se direktno zagovarja pasja evgenika, selektivna vzreja za razstavne rezultate in človeški lepotni ideal za ceno originala,
Lovska pasma brez lovskega nagona, karakterja in uporabnosti  ki jo je izgubila tekom izrojevanja zame več ni pasemski pes. Nato pa se tole opravičuje na takšen neumen način, češ poljski zec je itak ogrožen (že dolgo ne) 
Nevem zakaj  je potrebno toliko drame, da se pove eno enostavno dejstvo; gre za prepakirano mučenje živali z konkretno tržno ceno;  ter seveda z vsemi stranskimi produkti (genska obolenja, inbreeding...)


Bolje za pasmo , da izgine ker se več ne uporablja za kar je bila ustvarjenja , kot pa da se jo izrodi, kar se je recimo zgodilo z NOji,

[Pino]

Prav škoda za izbrisane prispevke      ko pa sem izvedela, da jih nekaj sploh še nisem prebrala, mi je pa še toliko bolj hudo!!!   

[damayanti]

tule ne gre več zgolj za odaljevanje od standarda, ampak način vzreje

baje da je bilo to strokovno obrazloženo, Davor ... tako da... res škoda za izgubljene prispevke. 
 resnično bi jih tudi jaz želela prebrati 
 @Ninci a je res vse igubljeno    

[ninci]

baje da je bilo to strokovno obrazloženo, Davor ... tako da... res škoda za izgubljene prispevke. 
 resnično bi jih tudi jaz želela prebrati 
 @Ninci a je res vse igubljeno    

Žal vse Smo se maksimalno potrudili ampak ker so odpovedali diski je vse kar ni bilo arhivirano izgubljeno. Razen če si je kdo glede na burno debato delat print screen-e. Če je kakšen tak naj jih pošlje in jih bomo objavili. Sicer zadnjih prispevkov očitno tudi jaz nisem sledila, nekaj prej pa je bilo izredno dobrih, poučnih, pa ne samo v smislu španjelov ampak vseh pasem, ki so ali postajajo popularne.

[Inanna]

Diva1 in Nezzek sta kar precej napisali.
V zadnjih prispevkih pa so prišle še  okrepitve  Vzrediteljica Tamalanne (upam, da sem prav napisala) se je resnično razpisala, tudi o zgodovini itd.
In nekaj pripomb z lovske perspektive je tudi bilo. Očitno še marsikdo bere to debato ali pa je slišal o njej...

[roy2]

Mene pa zanima od kdaj za vzrejno dovoljenje ni več pogoj PNZ?
Od kod ta brilijantna ideja? 

[*sara*]

Teh postov je res škoda :S. Ampak debata se je razvila, upam da jo bodo pisci nadaljevali, ker je izredno poučna za vse. In tudi če se ne oglašamo, mislim da veliko ljudi spremlja to razpravo in se uči