Tema: Angleški koker španjel [English Cocker Spaniel]

[andreja]

Tisti ki se skupaj družimo tudi na FB že veste da se je tale zgodba srečno končala, tukaj pa bi rada to omenila samo zato, da  mogoče pripomore k temu da se to ne ponovi nikoli več.

Imam navado, da s svojimi "otroci" Izpod Špika ne pretrgam stika tudi takrat ko so pri novih lastnikih. Od Victorja pa ni bilo nobenega odziva, na e mail se niso javljali, telefon "se ni oglašal" in kaj sledi, seveda obisk.

"Mojega" Victorja sem našla v pesjaku, sredi ničesar, obdanega z kramo, pihalo je, bil je obrit, odrezali so mu rep (ki se lahko reže samo mladičkom do 3 dne), imel je vnete in zapacane oči, želel se je človeške družbe ki je ni in ni bilo, imel je skledo slabih briketov in umazano voda to je pa tudi vse.

Po prvem šoku, solzah ob slovesu, neprespanih nočeh sem se odločila da ga vzamem nazaj, zdaj je Victor že našel svoj kovč, kjer ga ne bo zeblo in ga bodo imeli RADI.

Torej zakaj potem pišem, zato da povem ljubiteljem in lastnikom kokrov da:
- to kar vidite spodaj na slikah nikakor ni dovolj dobro za naše srčke
- da komu ne pride več na misel da odreže rep odraslemu psu, ker sledi prijava na VURS
- da so kokri veliko prenežni in čustveni psi in rabijo družbo lastnika
- da ni vse zlato kar se sveti zeleno

Jaz bom pri oddaji mojih mladičev od zdaj naprej veliko bolj "pasja" in če mi bo občutek rekel ne ga dat, se bom tega držala 

lp

Groza 
Bravo za posredovanje 

[nezzek]

Brez zamere diva1 nisem šla vsega brat poznam pa Viktorjevo zgodbo malo bolj podrobno, saj sem dobivala informacije o njem preden je bila kjerkoli objavljena.

No kje se je zalomilo ne vem, bil pa je pes v rokah lovca,

- da ni vse zlato kar se sveti zeleno

In ni to njegov edini pes, ker je tam v takih razmerah še en nkp..

Zakaj sem napisala, da je v lovskih rokah.. Ker si začela pisat o tem, da kokra narobe promoviramo. Lovec, bi lovsko pasmo moral poznat, če pa ne, bi moral tako kot ostali poiskat pomoč pri vzreditelju ali pa v lovskem društvu,...
Ozadje je še veliko bolj ogabno in res spoštujem Nevenko, ki je imela to moč, da je stvar uredila v hitrem času. Pes si tega ne zasluži,.. naknadno kupiranje repa ni zakonito, pobrit v nulo zaprt zunaj (kot sem prej napisala, ne vem kako bi to izpadlo na teh - temp. ...), neočiščena koča,.. Komaj ima leto in pol, pa je že dal vse to skozi. Zaradi suzice, pa ima zdaj topel dom.

Noben pes si tega ne zasluži. Noben. In ni ga izgovora, da je v takem stanju.

Sicer pa sem se oglasila samo zaradi tega posta, ker je prav, da se ljudi opomni in da jim je lekcija in opomin pri lastni prodaji ali pa lastništvu.

[diva1]

Ta zgodba o Viktorju… Tudi mene se je dotaknila. . In sem tudi jaz vesela, da je Viktor hitro  dobil novi dom…
Suzica, res si se potrudila.

Tako sem napisala.
Moram priznati, to o lovcu, kot bivšemu lastniku Viktorja, to pa ni bilo prijetno brati…
Enkrat sem slišala… Nekateri ljudje si ne »zaslužijo« niti zlate ribice…

Nezzek, ti pa si napisala:  Prav je, da se ljudi opomni in da jim je lekcija in opomin pri lastni prodaji ali pa lastništvu.«

Na srečo, pa res na srečo, je to menda prvi primer. Vsaj »javni«.  V zadnjih dveh letih so bile vzrediteljice kokerjev zelo uspešne.  Na svet so »spravile« kar lepo število mladičev.  Kakšnih 40-50 jih je bilo. To ni mala številka… In so  jim  uspele najti tudi dobre domove.  Razen pri Viktorju se je »zalomilo« … Pa še ta »zgodba«  se je po zaslugi njegove vzrediteljice  dobro in srečno končala….
Viktor je našel svoj »kavč«.  Lepo.

In ta zgodba je bil povod o mojih dveh daljših postih.  In ne samo, da sem začela pisati, da kokra narobe promoviramo, to sem tudi napisala. Si vzela »čas«, argumentirala…Za tem »stojim«.
Pa ne zato, ker bi mi bilo dolgčas, ker nimam kaj početi… Ampak zato, ker mi ni vseeno za to pasmo. In v »poduk« potencialnim novim lastnikov. Da bodo vedeli, kaj lahko s kokerjem pričakujejo…

Poglejte spletne strani  vzrediteljev angleških koker španjelov. Včeraj sem jih »sicirala« najmanj 10. Domačih in tujih. 
En kup čudovitih fotk, rodovnikov, razstavnih fotk, razstavnih uspehov, kup mladičkov…objav pričakovanih legel…
Ena fotka lepša od druge…. 

Nikjer pa nisem zasledila opisa karakterja psa…  Razen tistih »superlativov«, ki sem jih navedla že s svojih dveh prejšnjih postih… Nikjer pa ni govora o tem, da koker rabi »zaposlitev«. Redno.

In to je bil povod mojega pisanja…. In bom vesela, če mi bo kdo »prisluhnil". In sestavil »puzzle«.
Ter dobil sliko angleškega koker španjela.  Koker je definitivno pes za aktivne ljudi.  In rabi  človeško družbo.

[suzica]

Viktor se ima zelo lepo pri novih lastnikih in kljub temu da je bil 1 leto pri milo rečeno "čudaku"  je ostal stari Victor takšen kot pravi diva1 da se promovirajo kokri:
opisuje se ga kot idealnega družinskega psa, ki obožuje otroke, opisuje se ga kot psa, ki je odprt in prijazen do vseh ljudi, ki je non stop živahen, ljubezniv, neprestano in nenehno  miga  in maha z repom,  inteligenten,  potrpežljiv…

 :oIn  PONOSNA sem na to da je takšen,  :-[manj ponosna sem na to da sem Vikija dala temu človeku oz njegovi bivši ženi in da je moral preživeti 1 leto svojega življenja tako, vendar tolaži me misel da mu jih ostane vsaj še 14 čudovitih let.

Drugače pa ta človek je že prej imel kokerja, ko je revež ostarel oz on pravi da ga je kap, je lastnega psa ustrelil  na domačem dvorišču in potem ves užaloščen iskal novega in po posredovanju nekoga prišel do mojega Vikija.

[nezzek]

Drugače pa ta človek je že prej imel kokerja, ko je revež ostarel oz on pravi da ga je kap, je lastnega psa ustrelil  na domačem dvorišču in potem ves užaloščen iskal novega in po posredovanju nekoga prišel do mojega Vikija.

   
Takih zgodb sem slišala kar nekaj in vsakič se zmrazim ko pomislim, da to lovci počnejo. Mi imamo v naši vasi tudi enega takega psihota, tako da moraš ves čas gledat, ali je kje tu ali ne.. Pa še na tisto zgodbo s huskyjem sem se spomnila.. 
Saj vem, da ne marajo spuščenih psov zaradi divjadi, samo pri nas nimamo urejenih prostorov, kjer bi lahko spustil psa, kot imajo to fenomenalno narejeno v Ameriki. Vsi pa tudi nimajo ogromnega vrta, taki srečneži so redki.

Suzica zaradi karakterja ki ga ima, je tako hitro okreval in se lahko prilagodil novi družini in sledil tem hitrim spremembam. Pes s slabim karakterjem bi bil zmeden in živčen, nezaupljiv.
 

[andreja]

Pes je v  gozdu lahko spuščen, ampak ne sme preganjati divjadi. Za preganjanje je denarna kazen. Vse ostalo je mučenje živali.  Če pa pes ne zna odpoklica se ga pa pač ne spušča, če ni prostor ograjen ali kako drugače zaščiten pred pobegi.
Tole s pobijanjem je žal tudi po mojih videnjih zelo pogosto pri nekaterih.
V bistvu mi je zelo žal, da lovci sami takih izmečkov ne izločijo in jim prepovejo posedovanje orožja, ker se med sabo sigurno kar dobro poznajo... In dovolj je ena oborožena pošast, da so vsi na slabem glasu, ker ga ščitijo. Ne vsi, ampak kaj to pomaga

[diva1]

Očitno je definicija lovca naslednja :

                           
-       Zagret strelec, ki ga premami lepo rogovje in mu je to edini cilj
-   Človek, ki uživa v streljanju,obožuje plen, smrt, kri
-   Človek, ki je barbar, ki je krut, ki je (malo) »zaostal«, ki skozi kri zadovoljuje svoje primitivne nagone in čute….
-   Človek , ki iztreblja in ubija z najbolj licemerskim in krutim odnosom in koncem..
-   Človek , ki uživa v pogledu na živali z raztrganimi telesi,
-   Človek, ki slabo ravna s svojimi lovskimi cucki
-   Človek, ki strelja svoje cucke
-   Človek, ki kvari vzrejo ,
-   Človek, ki škodi pasmi
-       Pijanec, ki gre v gostilno skozi gozd" 
-   
   
22.000  (dvaindvajsettisoč) vas je takih… »Ožigosanih«.  Pod težo »bremen in napak« iz prejšnjega tisočletja. 22 tisoč vas je članov prostovoljne, neprofitne organizacije, ki nosi ime Lovska zveza in uradno obstaja že 100 let.

Prihajate iz vseh družbenih slojev. Od akademikov, profesorjev  za ekologijo in upravljanje prostoživeče divjadi na ljubljanski biotehniški fakulteti, veterinarjev, zdravnikov,.. do navadnih, preprostih ljudi…

Piše  se  21. stoletje. Res  je, da 21. stoletje prinaša nove izzive, v tem času je nehvaležno ocenjevati lov in lovstvo ter ga primerjati s preteklostjo.
Prav tako  »ravnanje« lastnika lovskega psa pred 50, 30-leti in danes. Stvari so se spremenile. Na boljše.. Pasja hrana na policah v trgovinah, cestne povezave, telekomunikacije…

Pred cca 30,40-leti ni bilo na tržišču briketov.  Kuhalo se je. Hodilo v klavnico po meso. Pa to ljudem, lovcem ni bilo težko. Saj sem o tem že pisala. Tukaj, na Pesjanarju – pod rubriko Najljubše znamke pasje hrane…Kako se je kuhalo.Desetletja. V taki veliki posodi, alfi…Pozimi in poleti..Pakiralo v vrečke, dajalo v skrinjo.. In vsaki dan je ena vrečka pristala v piskru, z dodatkom testenin, žgancev…

Prav tako ni bilo veterinarskih ambulant in klinik za vsakim »vogalom«.  Ni bilo telefonov.  Ni bilo avtomobilov.. Ni bilo dežurnih vetov... Ljudje, lovci pa so živeli v rovtah, bogu za hrbtom.Večina njih je imela za prevozno sredstvo moped.   Če me spomin ne vara, je bila za širše mariborsko območje z vsem zaledjem in okolico le ena veterinarska postaja. V Šentilju. Bolnica za male in velike živali- tako je pisalo na tisti bajti…

Pa so nekateri nabasali svoje  bolne živali v cekar in z mopedom 30 in še več kilometrov… Na veterinarsko postajo. Po pomoč. Ko pa je bila zima, sneg,  takrat pa je bilo drugače… Velikokrat žal ni bilo izvedljivo… Priti do vet. postaje je bilo skoraj tako kot prečkati Saharo…Ampak so na srečo takrat veterinarji še hodili po hišah.. Pardon, po hlevih.

In lovce so imeli radi. So se pripeljali k njim tudi zaradi bolanega psa… 1x, 2x… Tudi zaradi breje psičke, ki je imela težave s kotitvijo… So pustili tudi vizitko s privat telefonom in rekli, vi me kar pokličite… Pridem, če me boste rabili. In so res prišli.. Tudi ponoči. S takšno veliko črno torbo.. Ja, tudi k nam. Dr. Kebrič, dr. Arsenovič… To so bili »veliki« ljudje.. Spoštovani. In so pomagali.
Lovci so velikokrat rekli, da dajo kravo iz štale, samo da jim rešijo psa…Ja, vedno žal tudi pomoč veterinarja ni bila dovolj. In da pes ni več trpel, je lovec prosil drugega lovca za »pomoč«… Humano? Za vas, ki sedaj to berete,  ne. Vi to obsojate, mar ne?…Ja, evtanazija je veliko bolj humana… Se strinjam… Samo psa je treba »spravit« do vet.postaje..In mu dodatno povzročati stres. Ker danes gospodje veterinarji ravno ne hodijo več od hiše do hiše. Redki so taki.. Ampak »oprali« ste si vest… No ja, morala pa taka. Dvojna, lažna…

Nikoli niste videli starega jagra, hrusta, kako je jokal, ko je izgubil svojega psa.. Kot mali otrok. Jaz sem. Jokati sem videla tudi svojega očeta.

In Nezzek, vi, ki pojma nimate o teh časih (ste veliko premladi), pišete, kako so lovci streljali, pobijali svoje pse…Jih črnite…In še danes, po toliko letih iz dobesedno iz »naftalina« privlečete te zgodbe in jih sejete po forumih…Ter »sprožate« nervozo med ljudmi..  Ja, lovci so mučili svoje pse, grdo ravnali z njimi..Tako pravite.

 Kaj pa kmečki psi? Vsi tisti Runoti, Tarzani, Rexi – pripeti na železni zajli, premikali se 5 m gor, 5 m dol. Celi dan.  Tudi nič lepo… Zvečer pa so jih  kmetje »odhaklali« lačne iz ketne in jih »poslali« v gozd, naj si najdejo večerjo…Ti psi pa so gonili in trgali divjad…Ja, verjamem da so kakšnega takšnega  v večna lovišča »pospremili« lovci. Ampak kdo je bil »kriv«? Njegov lastnik, da ne bo pomote.  Saj so lovci kmeta prosili, opozarjali, naj zvečer ne spušča psa, naj mu da jesti… Ampak kmetje so delali »po svoje«…
Ja, "kazen" mora biti vzgojna. Tako je rekel že boter Mesec Zvezdici Zaspanki... Ampak si je kmet nabavil novega Tarzana in počel vse popolnoma enako naprej... Igre brez meja...

Kaj pa vi? Sodobni ljubitelji psov.  Morda ste vi še večji »mučitelji« živali… Ampak pod krinko ugodja,udobja, pasjih oblekic,  pasjih šampončkov, balzamov,  pasjih razstav….Blišč. Morda pa je to beda…Blišč in beda
…
In tukaj so še mediji. Mediji namreč zelo radi pograbijo negativne dogodke, na primer: pijani lovec streljal v cestno razsvetljavo ali lovec ustrelil psa pred lastnikom.... Z namenom »razburiti« širšo javnost. In na žalost se  po takšnem načelu negativne selekcije in enega »neprimernega« individuuma , še vedno vrednoti celotno lovstvo.

Lovska  organizacija, takšna, kot je danes,  se sigurno zaveda izzivov 21. stoletja, drugačnega poslanstva, ki ji ga nalagajo moderni časi.

Pa bi bilo prav, da bi nekdo napisal tudi to, da zagovorniki živali pozimi ne gazijo snega do kolen in ne nosijo nahrbtnik s hrano za divjad, kot to počno lovci. Koruzo in seno.  Da se poleti ne  potijo z vodo za kaluže, ki služijo v sušnih obdobjih kot napajališča za živali. Da so še vedno lovci tisti, ki vse leto skrbijo za živali, jih hranijo, napajajo,  razvajajo s priboljški, kot je sol.

Brez lovske pomoči dostavljanja pitne vode bi zaradi poletne suše močno oslabelo več živali, kar pa bi dolgoročno pomenilo upad njihovega števila na kritično točko. Vodne kaluže niso namenjene samo pitju »lovne divjadi«, tudi ptice so med najbolj pogostimi gosti.

Da v delu lovišča zasejejo krmne njive, "vidiš, tu je posejan oves za čikanje, tu detelja za pašo, tukaj, vidiš, je koleraba za jelenjad…Lovsko polje naj bi divjad odvrnilo od pohodov na nižje ležeče njive okoliških kmetov in od škode, ki jo povzročajo »pohodi« divjadi  okoliškim kmetom. 
Dvakrat na leto očistijo svoje gozdove navlake, ki smo jo tja   odnesli (skrili) ljudje..Pa steklina, ptičja gripa, garjaste , bolne živali…

Lahko bi naštevala… Še in še. Pa sem pravkar ugotovila, čemu. Vi imate tako ali tako svoje mnenje. Ki ste si ga ustvarili s pomočjo »antipropagande«, medijev… »Pač gledate eno samo (gnilo) drevo, gozda pa ne vidite«. Morda pa bi le še enkrat pogledali. Poskušali videti gozd.

In  da večino opravljenega dela in stroškov financirajo iz lastnih žepov, saj so lovska društva neprofitne organizacije.To je njihov prispevek, da so storili nekaj dobrega za okolje,za divjad.

Prav tako lovci poznajo dejansko dogajanje v naravi, saj so ves čas sredi nje. V povprečju je lovsko znanje o divjadi na srednje visoki ravni, v vsaki lovski družini pa je nekaj zelo dobro strokovno podkovanih ljudi  in ti vodijo ter organizirajo delo društev.

Vi pa vidite le streljanje, ubijanje…
Upravljanje divjadi, torej tudi njen »odstrel, je nujen del človeškega ravnanja z naravo. Srn je ne samo  1x več, 5-10 x več.  Prevelika koncentracija teh živali  na enem mestu pa pomeni  pomanjkanje hrane za živali,  škoda za naravo,  širitev raznih bolezni.  Med gamsi so pogoste garje.

Naši  "second hand" biotopi niso sposobni ponovno prevzeti naravnih samouravnalnih procesov, zato bi med ostalim prepoved človekovega poseganja pomenila tudi  nadaljevanje propadanja narave.

In da boste  vedeli, načrti za odstrel divjadi se določijo skupaj z Zavodom za gozdove po prehodni temeljiti analizi.  Štetje divjadi po vseh lovskih družinah. … Nič ni stihijsko.  Vse je premišljeno določeno.

Odstrel  ni primarna naloga lovcev, kot mnogi mislite. Njihova naloga je predvsem gojitev.
 Lovci so  samo prevzeli vlogo »izvršitelja«. In so ožigosani kot »morilci«.

Odstrel, uplen, smrt..  Te besede me vedno zabolijo.  Se jih izogibam, ker se jih bojim...Težko je nekoga prepričati, da si ljubitelj narave in divjadi, hkrati pa razpolagaš z njenim življenjem. To je težko razumeti…Meni. Tudi vam.

Vem, športni lov , »kult trofej«,  umetno spuščanje male divjadi, zlasti fazanov, neposredno pred puške ali lov v premajhnih oborih nekaterih romanskih dežel nista lov, ampak "krvave igre na prostem". Pa se dogaja… In takšne reči mečejo slabo luč na vse tisto, kar je dobrega.

Lovska  organizacija, takšna, kot je danes,  se sigurno zaveda izzivov 21. stoletja, drugačnega poslanstva, ki ji ga nalagajo »moderni« časi.

Stoletnica Lovske zveze Slovenije  je lahko priložnost za prelomnico v razumevanju lovstva v sodobnem svetu.
Dejansko je med lovci vse več članov, ki raje kot s puško streljajo s fotoaparatom. In v »svet« lansirajo prečudovite fotke… Ki jih občudujemo…

Slovenski lovci so prepričani, da bi Slovenija lahko postala oaza ekološkega turizma, kamor bi obiskovalci od drugod prihajali opazovat naravo, ki je pri njih že dolgo ni več. Slovenija je (za Slovaško) druga država z največjo pestrostjo živalskih vrst v EU. Kar si štejejo tudi za svojo zaslugo, nenazadnje so ohranili medveda, volka in ponovno naselili risa.

Ampak pot do drugačega videnja ne bo lahka… Res je, da Lovsko zvezo sestavljajo ljudje iz krvi in mesa. S takšnimi in drugačnimi lastnostmi.

Najprej bodo morali temeljito »počistiti« v svojih vrstah. Izločiti » izmečke«, ki se zabavajo s streljanjem, se napijejo, se »bahajo« s puško.

Kot je Andreja rekla: »Dovolj je ena oborožena pošast, da so vsi na slabem glasu…«
Ker če ne bodo »počistili« s takšnimi pošastmi sami,med svojimi vrstami, se bojim, da bo še vedno dišalo po tradiciji izpred stotih let….

Lov, lovstvo, Lovska zveza… Vse besede, ki so povezane z lovom zvenijo »negativno«, nič prijetno… Morda pa bi se morali »preimenovati«…V kakšno zvezo ljubiteljev prostoživečih živali…..Ker zveni lepše, se sliši veliko bolje… Boste ljudem neprimerno bolj všeč.

In ko imam na krožniku meso, večkrat pomislim na te pitane, klavne živali... Ki gredo pod nož, v klavnico zaradi nas, naših trebuškov....

Pa lep pozdrav.

P.s.
Pa da ne bo pomote.  Nisem lovka, nisem niti kinolog, niti vegetarijanec-... Samo pse imam rada. Vedno bolj.

Nezzek, a ni tvoj dedek tudi lovec?

[barbara10]

Mene tudi zanima (ker bi res morali najaviti lov), kje je lov objavljen. Ker res do sedaj se je izvedelo za lovsko akcijo sele, ko se je slisalo strele, psaji lajez...

[diva1]

Zdaj bom pa zares končala.. Osebno, po moje…

Zrastla sem v lovski družini. Ja, hči lovca sem. In sem jih »opazovala«, poslušala, gledala najmanj 40 let.  Z zanimanjem prisluhnila  njihovim  prigodam, zgodbam.  Poznala tudi njihove pse.

In vem, da bo naš Milan še vedno nosil tiste zelene hlače.. Še vedno občasno in s ponosom oblekel tisto zeleno svečano obleko,  s  katero izkazuje svojo pripadnost.  Se še vedno peljal v Ljubljano na KZS, na strokovne sestanke..

Zeleno opravo nosi ponosno, lovišče svoje lovske družine  ureja kot najbolj skrben gospodar, o živalih in naravi ve za povprečnega državljana izredno veliko.

Se še vedno kljub starosti in bolezni aktivno vključuje v lovsko kinologijo (mednarodni sodnik za jamarje, kinolog v svoji lovski družini, vzrejno-tetovirni referent za naše območje) . Spoštovani član zelene bratovščine in slovenske kinologije. Zlati znak...

O lovskih psih, o delu in šolanju le-teh  bi lahko napisal kakšno knjigo.. Ali pa vsaj priročnik.

Se še vedno jezi nad »nepravilnostmi«, ki se dogajajo…

Na  svojem hrbtu je prenesel  tone in tone krme za divjad,  sodeloval je  v nešteto lovskih »akcijah«, ker je pogozdoval, ker je naseljeval divjad, jo  »varoval« pred psi trgači..…Ne glede na letni čas. In vedno je  imel  lovskega psa. Dobrega. Na katerega je bil ponosen in za katerega je skrbel. Ki si ga je sam »vzgojil«…

Vedno bil pripravljen pomagati ostalim lovcem, bodisi poiskati zastreljeno divjad, bodisi šolati njihove pse, ali pa »deliti« nasvete..

Ja,  naslednjega pa ni počel:

-   Ni« ubijal« z licemerskim in krutim odnosom,
-   Ni  »oboževal« kri, raztrgana telesa divjadi
-   Ni skozi »kri« zadovoljeval svojih »primitivnih« čutov in  "barbarskih" nagonov
   

-      Ni streljal svojih cuckov,  ko mu niso več »koristili«,  ni se jih "znebil", ko so ostareli

-      Ni slabo ravnal z njimi
-      Ni jih pustil lačne. Leta in leta hodil v klavnico in skrbel za njihovo kvalitetno prehrano.
-      Ni jih pustil na mrzlem. Sezidal jim »pasji hotel«… Pokrite boxe z izpustom…Ko ga ni bilo, da so bili njegovi psi na   toplem,   na varnem… Ker je hodil v službo.  Zdaj pa se zgražamo, če vidimo kakšen box in v njem pasjo uto…

-      Ni jih pustil same , ko so potrebovali pomoč veterinarja.  Če je bilo treba, je veterinarja pripeljal domov… Pa še h kakšnemu drugemu lovcu tudi. 

Pa so njegovi psi dočakali častitljivo starost. Povprečna življenska doba vsaj 12 let… In to lepega življenja.. Veliko druženja z ljudmi…Morda celo več kot danes. Ker so ljudje prihajali domov  iz službe že ob dveh popoldne..  Veliko lovcev pa je bilo kmetov. Praktično služba na domu…

 Jaz sem dejansko zrastla med cucki, med njimi ležala, z njimi jedla… Tudi pasji fojtr… Pa me ni noben šavsnil… Tudi naši otroci so zrastli z našimi psi…Pa jim tudi nič ne manjka..

- Ni kvaril vzreje,
- Ni delal škode  pasmi (o tem se veliko pisarila že v mojih prejšnjih postih kot v znak »obrambe«, ker se je pojavil na tem forumu očitek, kaj vse lovci slabega počnejo, da kvarijo pasmo angleški koker španjel, da vzrejajo primerke, ki
niso po »standardu«, da bojkotirajo nastanek koker kluba…, itd… Ja, če se še spomnite… Tako ste pisale…In sem se »morala« braniti… Pred kom, se sprašujem zdaj…

-nikoli ni  imel treh, štirih  vzrejnih psic naenkrat,

-Ni paril svoje psice vsako leto, ni na svet »spravil« nekaj deset mladičev letno, ni sodeloval v »reševalnih« akcijah psov…

-Nikoli se ni »kitil« s tujim perjem in »kupljenimi« papirji,

- sam je vzrejno upokojil svojo psico (Duškotovo), ker ni bil zadovoljen z  mladiči… Danes je psička stara 9 let in je še vedno   pri nas, še kako živa in zadovoljna .  Z vsemi ugodnostmi, polnopravni družinski član… Pri nas imajo vsi psi »doživljensko« pravico…

 Predvsem pa je vedno imel pse, ki so bili spoštovani člani zelene bratovščine..Krasili so marsikateri lovski koledar. Izkazali se na delovnih tekmah, tudi mednarodnih. Predvsem pa so bili njemu v veselje in ponos.

In zdaj, ko prebiram ta forum angleški koker španjel, saj več ne vem… Vem samo, da nič ne »vem«.  Kakor da imamo mi doma »ponaredke« angleških kokerjev,  »originali«, originali pa so doma pri vas… Na kavču, na razstavah…

Saj sem se trudila biti vljludna, pisati, razmišljati, predstavljati to pasmo....Ni bilo težko. To sem počela rada, z  z največjim veseljem....


Tako, bodi dovolj. Lepo je bilo kramljati z vami.

Sem pa vesela, da nam je v dobrem letu, odkar sem »odkrila« ta forum, uspelo popisati dobrih 30 strani. Skoraj 2x več, kot  je bilo napisanega o tej čudoviti pasmi  pred tem v nekaj letih…
Hvala vsem, ki ste si vzeli čas in sodelovali pri oblikovanju le-tega.

Ja, Pesjanar, fajn si!. Rada prihajam sem.


Pa lepo bodite. In držite svoje in pesjanarske "ritke" lepo na toplem.... Mrzlo je.

Tatjana

P. s.
In prosim, resnično prosim, ne me "ogovoriti, odpraviti" s tistimi besedami: "Tatjana, ti si meni tako simpatično smešna.... Živiš še v prejšnjem tisočletju... Ker bom to razumela kot osebno žalitev... Saj vem, stara sem...

[katajuska]

Koliko se jaz zadnje mesece ubadam s to temo, mislim da je velika razlika tudi med lovci in lovci - kinologi. Ni vsak lovec kinolog in ni vsak lovec ljubitelj psov (živali?).

Kar pa sicer nima veze, vsakemu ki je sposoben ubiti ali poškodovati živo bitje brez kanča sočutja in (družbenokoristnega?) namena, je potrebno odvzeti orožje. Ne glede na to, katero uniformo nosi....

[andreja]

Po moje je problem, ker so se zeleni bratovščini pridružili taki, ki s eji nikoli nebi smeli, ostali pa zaradi neke čredne pripadnosti raznorazna obnašanja tolerirajo, kar ni prav. In ker je tale skupina oborožena je v bistvu toliko bolj pod drobnogledom ostalih, ki jih njihovo početje omejuje.

Poznam zelo v redu ljudi, slišim in vidim posledice pa od nekaterih, ki bi sodili prej v zapor (ali pa dobro oglobeni) kot pa kam drugam.

Nekateri še vedno streljajo pse, se z orožjem sprehajajo v vinjenem stanju, orožja ne shranjujejo kot bi morali, se obnašajo arogantno (ni so se že opravičevali po prijavi  ampak to ni to), hodijo čez tuje lastnine po njivah in ko plezajo čez ograjo brez dovoljenja jo seveda uničujejo itd... Ampak, ko se pokliče v družino uradno nihče ne ve nič, čeprav vejo.
Kot s tistim haskijem iz prekmurja.
Pri nas so lansko leto sredi vasi streljali na srno, ki se je zadrževala v bližini in tako dalje in tako dalje. Vidla nisem, novice pa itak zaokrožijo kot val...
Mene je strah hodit po gozdu čeprav ne delam nič, če slučajno vidim kakšen avto kje čudno parkran. Ni več lova več samo v nedeljah, ampak je 24/24... Tudi sredi noči ali v četrtek popoldne in nič označeno. Iskat drevesa na katerih se nekateri mogoče zapišejo pa je tudi kot bi iskal iglo v senu.

Tu je problem in v končni fazi so vsi na slabem glasu neglede na dobra dela.

Spet smo zarili s temo

[deteljica]

jaz pa priznam,da sem ravno zadnjič na treningu izjavila,da še dobro da nisem lovec in da minam puške, ker bi kar tisti dan najraje šicnila dva psa, pa še lastnika zraven kar oba. Postavili smo za Savo vlečke za trening in najprej prileti en cucek ( no  airedale, celo kar vzdrževan) , gazde nikjer. Pes teži, leze v avto , hoče zaskočit vse na odlaganju, krade , ne pusti se ne prijet ne odgnat. 20 minut nikjer nobenega lastnika. Pol se od nekje prikadi še ena mešanka s škotom in teži še ona. No tu je gazda korakal kakih "samo" 200 m za njo. Na prošnjo naj jo pokliče, ker treniramo arogantno pove, da je ne bo poklical, da se majo psi fino, ko se igrajo, da se vse sami zmenijo. Razložimo prijazno,da bi radi trenirali ne se igrali, naj prooosim pokliče psico, (v upanju, da mogoče bo še prva lutalica šel za njo). Ne, nesramen še naprej, da je nejmu vseeno kaj mi počnemo , njegova psica se zabava. Pa itak, da ne pride kadar se igra tko, da se ne splača trudit. Pol  gre le psica sčasoma sama mal za njim, airedale leta sem in nja- pol zavije za psico-aleluja, ampak žal ne za dolgo. Mi damo enega na vlečko ( že krepko prestaro) čim je par 10 m na vlečki oba pohajača navalita od nekje spet na njo in ji težita  - obenem nam je bil jasno, če prideta do naše kupljene! divjadi pred psico, da jo bosta odnesla in razcufala in konec treninga za danes, ki se še začel ni ( to je bila prva vlečka). No pol nekako le pravi pes izdela vlečko in jo uspe rešito pred obema pohajačema. Psica medtem le odide za gazdo, pes pa še kar teži. Ga lovimo na vse načine in se ga ne moremo losat, ko čez pol urce nonšalantno prikoraka "od nikodr" lastnik,ki se mu ne zdi vredno karkoli pokomentirat, samo zamahne z roko in kliče svojega psa, ki kakor da ga ne pozna... no čudo od čuda nazadnje le izgineta skupaj za obzorje....
Ljudje božji razumem lovce - tudi tiste, ki postrelijo vse kar brez nadzora leta po lovišču ..... ni težko zgubit živce pri tej nekiniloški nekulturi mnogih pasjekov

[andreja]

ha ha... si predstavljam. Ampak kaj ko navadno ni ravno tako in bi oni streljali tudi na navezane ali take z izdelanim odpoklicem in ki ne gonijo.
Ali bi namesto telih dveh cuckov oni prišli do vas in vas poskušali odstranit, da ki zdaj so mladi zajčki in da jih že vaš obstoj moti in grozili z odstrelom 
To je bila debata, da ni za verjet.  mi pa 5 metrov stran od ograje avtoceste na treningu reševalnih psov in takrat nismo niti preiskovali terena, ampak delali kratka oblajanja in nekaj mladih psov futrali. 

PS: nasrečo so redki... in to se je zgodilo 1x v šestih letih kolikor vem jaz, ampak ostane izkušnja za vedno.

[barbara10]

Saj tedva nista gonila, ampak sta se imela fajn in poskrbela za nepozabno zgodbo, presezke adrenalina, vzdrzevanje kondicije, trening samokontrole v pogovorih z lastniki. Neprecenljivo in cisto zastonj.

[Roxy]

Jaz sem pa ob tem pisanju pomislila na eno primerjavo o posploševanju...

Nekdo gre prvič na razstavo in tam ves zaprepaden zagleda pse v boksih in pse na mizah, ki jih lastniki "pedenajo". Hitro pride ves zgrožen na forum napisat kako so razstave mučenje psov. Vmes prilično najde prispevek o psih, ki so v zaprtih avtomobilih na razstavi doživeli toplotni udar in filmček o težavah iznakaženih pasemskih psov. Ves razburjen udriha po razstavljalcih in vzrediteljih, vmes navrže še kakšno o velikih zaslužkih vzrediteljev, ki imajo svoje pse za zaslužek in se obreguje ob dolgodlake pse, ki bojda doma živijo v boksih in ne smejo na sprehod itd...

Potem pa v luft skočijo vsi razstavljalci in ljubitelji razstav, zgroženi, ker jih nekdo primerja z mučitelji psov in se na vse možne načine trudijo dopovedat, da so razstave vse prej kot mučenje. Saj so vednar sami tam redno prisotni, skrbijo za svoje pse kot se šika in se imajo skupaj s svojimi psi na razstavah odlično. Hkrati se smatrajo tudi za dobre vzreditelje, ker skrbno izbirajo paritvene kombinacije, delajo zdravstvene teste in poskrbijo za svojo psico in mladiče maksimalno.

Prvotni pisec se seveda ne pusti prepričat in debata se sprevrže v rodovniški vs. nerodovniški...
Podobnost z udrihanjem po lovcih je zgolj naključna 

Ali so torej vsi kinologi, ki so tudi lovci slabi lastniki in vzreditelji psov? Ali so vsi kinologi, ki svoje pse tudi razstavljajo slabi lastniki in vzreditelji psov?

[andreja]

Ne eno in ne drugo. Problem pa je da lahko nekateri posamezniki naredijo več škode kot drugi in bolj dramatično posežejo v osebne pravice. 
Tule smo pa pač "drugi" bolj občutljivi, sploh ke se nekdo "igra z življenjem" naših psov.

Sicer pa je moje mnje do tistih, ki delajo v redu čisto pozitivno in bi jim najraje rekla: "Sožalj za take člane" ampak kaj ko jih sami večinoma sprejemajo. Kar pa ne pomeni vsi 
Prav res škoda no... 

Moj prvi pes je bil lovskih korenin, tudi moj tretji in zdajšnji naš peti ter so v splošnem psi, ki bodo imeli vedno posebno mesto pri meni in vso spoštovanje tistim, ki skrbijo za pravo vzrejo delovnih psov in to so LOVCI.

[diva1]

Ej, punce,

Nikar se ne bojte. Odkar je leta 2004 (upam, da se ne motim v letnici ) veljati Zakon, ki lovcem prepoveduje streljanje psov v  lovišču (gozdovih in travnikih), ga le-ti spoštujejo.  Pes ni lovna divjad!

V nasprotnem primeru morajo plačati velikooo odškodnino,  sledi jim odvzem strelnega orožja, orožnih listin iz  izključitev iz lovske družine,  ki je trajna, nepreklicna, dokončna…
Proti takemu lovcu se poda tudi prijava na Upravni enoti…
Tako, da tiste »lovske«… zamenjal sem ga za lisico, nisem dobro videl, je bil že mrak… odpadejo…
Raje 2x, 3x pogledajo… Ja, je tudi bolj pametno.

Pa še druga plat… Po zakonu mora biti pes na povodcu in se ne sme prosto gibati. Nekako je »dovoljeno« le 50 m v okolici hiše, doma.   In če bi se lastniki tega držali,  sploh ne bi bilo te debate.
Lastniki ,  tako vedno rečemo,e, naš  pes je  prijazen,  ne bo nič naredil. Kot da je to važno.
Zakon je zakon, velja za vse.

V« praksi« pa to izgleda nekako takole.  Lovci poznajo vaške pse.. In ko večkrat opazijo psa, ki se »sprehaja« v lovišču,  običajno nekje blizu doma, ga poslikajo…Ja, slikajo ga.

In se oglasijo pri lastniku s sliko, ga opozorijo. Večkrat.Mu pošljejo tudi obvestilo. V  glavnem uspejo »zgladiti«  spor. Vsi raje živimo v slogi.   V primeru pa, da  pes naredi škodo divjadi, jo preganja, trga mlade zajce, srnice… Če je le možno,  to tudi »evidentirajo« in uveljavljajo proti temu lastniku odškodninsko tožbo..

In očitno je, da nas mora pošteno »vdariti« po žepu, da uredimo zadevo.. Ja, denar je sveta vladar. Potem pa se jezimo in bentimo…. Barabe lovske…ž

No, saj ste že videli kakšne fotografije raztrganih mladih srnic, poklano drobnico…. Nič prijeten  prizor.

Glede skupinskih lovov: LD napravijo plan lova, ki ga morajo posredovati Upravni enoti.
In  pred lovom obesiti »opozorilne« table. V nižinskih predelih, ki so dokaj poseljeni in obljudeni, pa v Milanovi lovski družini obvestijo lovci ljudi že nekaj dni prej. In uro pred začetkom skupinskega lova se po »trasi« pelje tudi avto z lovcem »obveščevalcem«. Še posebej jeseni, ko je v gozdu in na obronkih veliko gobarjev.

Kako pa  se to udejanja v praksi v drugih LD, tega pa ne vem.   To mi je pravkar razložil Milan, jaz pa vam še »toplo« posredujem naprej.

Glede tistega Huskija iz Prekmurja, Maxa,  pa je lovec plačal 4.000 EUR odškodnine, proti njemu je stekel upravni postopek, odvzem orožja…

Edino pravilno!

[andreja]

Pes mora biti na povodcu na javni površini in tam kjer je pričakovati večje število ljudi. Nikakor pa ne sme kakorkoli preganjat ali bilokomu škodit. Ob tem mora biti vodniku na očeh oz. nekako do 50 m oddaljen od njega.

Gozd je privatna površina neglede na to da ima vsak pravico prehoda (za enkrat še). To dejstvo gozda ne naredi za javnega.
Travnik je pa tretiran kot njiva in nihče brez dovoljenja lastnika naj nebi lazil po njem.

Ja, zakon je zakon in velja za vse. Treba ga je tudi prebrat in poznat pojme in izraze.

Tistim, ki pa pse prosto spuščajo, oni pa veselo doma tv gledajo pa bi sama prej zaračunala kazen. Eno opozorilo, slika... 3.kazen

Super, tale opis delovanja drugače.  Upam, da ga poznajo tudi pri nas

[nezzek]

Ja diva1 moj ded je lovec in moje mnenje o lovcih je bilo že zapisano. Ker jaz pod lovec najprej vidim zeleno opremljenega moškega z bavarcem ob strani in ruzakom na hrbtu ter seveda klobukom. To je moja predstava o lovcu, tako, kot sem jo bila deležna od malih nog in sem jo spremljala skozi moje odraščanje.
Še skupaj sva hodila na krmišča, nosila koruzo, sol, zvečer pa iz peči opazovala kako se srne hodijo sladkat.

Velik del osnovnega treninga z njegovo Murko sem jaz opravila, pa sem bila še velik otrok takrat. Pa mi je pokazal in sem se naučila. In še zdaj ima mene najraje, ker sem bila vedno (tako kot ženske smo) bolj nežna do nje. Ampak me je pa ubogala. Vedno.
Tudi ko jo je učil krvne sledi sem bila zraven. Še Bello sem za štos peljala na tistem dolgem slednem jermenu. In prav zanimivo je bilo opazovat razlike v načinu iskanja sledi.

Ko je ded izgubil prejšnjo bavarko, in ni imel psa sploh nisem želela hodit tja. Bolelo me je, pa sploh ni bila moja. Ko sem bila stara 10 je umrla, pri 13 letih (kar je za bavarca lepa starost) zaradi tumorjev na seskih (tudi v knjigi lovska kinologija je njena slika, ter nekje še slika Murkine mame). Cel dan sem jokala.
Skupaj sva šla po novo, v Hotavlje. Še zdaj se spomnim te male lovske hišice, kjer je živel lovec. Bila je manjša od garaže, kjer so bili psi v eni mali pleteni košari.
Kakšne zgodbe sem poslušala. Joj tam smo sedeli več ur in ona dva sta govorila jaz pa poslušala. Zgodb se še zdaj spomnim in mnoge od njih so hudo za lase privlečene, sigurno so nastale v gostilniškem vzdušju.

Tudi streljala sem enkrat. Enkrat z nečem zelo šibkim. Neuspešno seveda v neko vejo. Moj oče je tu bolj podkovan, itak moški so še nekoč služili vojsko doli na jugu, nekateri celo bili boj za osamosvojitev Slovenije. Tudi moj ni izjema.
To je bilo pred mojim časom, a vseeno zgodbe so ostale in stvari se učijo že v osnovni šoli.

Tudi vegetarjanka nisem. Prav rada imam divjačino (seveda najboljšo dobimo od deda), ali pa kakšne jelenove salame. Ja tega se ne branim.
Ne bi pa mogla pojesti konja, to bi mi bil greh. Vidiš, ker imam drugačen odnos do njih. Meni so konji kot psi, in sploh si ne predstavljam da bi jedla psa.. Groza. Sej je nekako nesmiselno, ampak tako sem stvari povezala.

Ja to zgodbo o Maxu mi je govoril lastnik sam enkrat, in srce me je bolelo, ko je delil to svojo bolečino. Vrtela sem si film v glavi in bil je hujši od kakšne grozljivke. Ker sem se potem zamislila kako bi bilo meni, če se bi mi kaj takega zgodilo. Najbrž bi osebo želela fentat lastnoročno (v glavi da ne bo pomote).

Kljub temu, da sem velik del otroštva preživela na kmetih in v družbi lovca pa sem se od tega odklonila. Ker itak ženske lovci nismo (že od jamskih ljudi ne), niti me ni zanimalo to toliko, kot kakšen agility. Nekako so se vmešale razstave, še sama nevem kako da sem vstrajala. Najbrž me je premamilo vzdušje, ljudje in seveda psi, ki so tam drugače obravnavani in so praktično ljudje tam zaradi psov.
Moja prva razstava je bil pravzaprav piknik, lep soomin. Tisti človeka vlečejo naprej.

Sama si napisala da niso vsi kot Milan. Nekateri so še boljši, nekateri so slabši. V življenju je vedno tako.

Glede zakona se pa jaz vedno vprašam kam naj grem zdivjat psa. Ker naš vrt je pač majhen. Totalno neprimeren za španjela zmatrat. Ampak po zakonu dejansko nikamor ne sme it spuščena. Zato pa pravim. Američani so temu primerno uredili pasje parke z visokimi ograjami. Kar bi ob takem zakonu bilo logično tudi pri nas.

Trenutne koker scene pa ne razumem več. Jaz stojim tu nekje, poslušam na razstavah 4 različne vetrove, pridem na forume se piše ves čas o lovstvu,...Ne vem kaj se sploh želi doseč, kaj kdo misli ali cilja. Po mojem mnenju manjkajo jasna pravila in dominanten vodja, ki ve kaj hoče, v dobrobit vzreje ne v dobrobit lastega žepa.
Ampak se ne bom ubadala več s tem. Pokazala sem voljo, željo, zagon za pomoč, pa ni bila sprejeta. Zakaj, vsak sam ve.
Samo potrpežljivo bom čakala in še naprej imela rada mojo Bello, ter pse na splošno. Pri kokrih se me pa ne znebite. Pisala pa ne bom več.

Lp,
Neža

[ninci]

Da malo prekinem vašo debato. Na FB kroži obvestilo od zavetišča horjul:
"Lep prosimo lastnika P.V., Cesta v Dolenje, Rova, da čimprej pokliče v zavetišče: 051304435. 15 let star rjav koker španjel ni v dobrem stanju, vaše telefonske številke ne najdemo!"

Staknite glave če kdo koga tam pozna da tale starček čim prej pride nazaj domov. 

[andreja]

 
Upam, da se čimprej najdejo.

Drugače pa še enkrat: na štriku mora bit izključno na javnem kraju, ko/če pa je spuščen mora biti popolnoma nemoteč po pravilniku. In to je to. ČE preganja divad, je kakorkoli konflikten itd. je pesem drugačna vsaj pri ta odgovornih, ostale je potrebno pa prijavit. Torej, če pes ne zna odpoklica ni kriv pes, da mora biti na štriku.

Kaj je javna površina vam piše v zemljiški knjigi.

[Inanna]

Da malo prekinem vašo debato. Na FB kroži obvestilo od zavetišča horjul:
"Lep prosimo lastnika P.V., Cesta v Dolenje, Rova, da čimprej pokliče v zavetišče: 051304435. 15 let star rjav koker španjel ni v dobrem stanju, vaše telefonske številke ne najdemo!"

Staknite glave če kdo koga tam pozna da tale starček čim prej pride nazaj domov. 

ninci, vsem prijateljem, ki so doma v bližini oz. na Rovah, sem posredovala...upam, da bo kdo imel kontakt/številko...

Kje so pa kakšne slike vaših kokrov? Malo manjkajo zadnje čase 

[Teqila]

Cocker vs Cane Corso - whos the boss - Cocker 



Lp

[andreja]

Da malo prekinem vašo debato. Na FB kroži obvestilo od zavetišča horjul:
"Lep prosimo lastnika P.V., Cesta v Dolenje, Rova, da čimprej pokliče v zavetišče: 051304435. 15 let star rjav koker španjel ni v dobrem stanju, vaše telefonske številke ne najdemo!"

Staknite glave če kdo koga tam pozna da tale starček čim prej pride nazaj domov. 

VRNJEN! 

[momokika]

Hvala bogu  .Vsi revčki nimajo takšne sreče 

[ninci]

VRNJEN! 

ODLIČNO!!

[katajuska]

Nekaj Tanovih slikic, se že dolgo nismo pokazali 



Te so še od prejšnje (prve) pošiljke snega

[Boo]

Luskancek

Cigav je pa weimaraner? (In kako mu je ime?  )

[katajuska]

Volt je od kuža od kolegice, prihaja pa iz češke. Zdaj je že precej večji 

[damayanti]

 No pri nas tole velja

Glede skupinskih lovov: LD napravijo plan lova, ki ga morajo posredovati Upravni enoti.
In  pred lovom obesiti »opozorilne« table. V nižinskih predelih, ki so dokaj poseljeni in obljudeni, pa v Milanovi lovski družini obvestijo lovci ljudi že nekaj dni prej. In uro pred začetkom skupinskega lova se po »trasi« pelje tudi avto z lovcem »obveščevalcem«. Še posebej jeseni, ko je v gozdu in na obronkih veliko gobarjev.

Kako pa  se to udejanja v praksi v drugih LD, tega pa ne vem. 

+ da se obvesti še na lokalnem radiu. Točno kje bo potekal... recimo revir ta in ta predel od tam do tam...
Na vseh "upadnicah", pa je zapičena tabla "opozorilna "

Tudi  ponavadi so tam parkirani avtomobili-  par komadov jih je pri avtomobilih.
Vsi imajo pa  odsevne jopiče.
Če je pa že na daleč  slišati pokanje in đumbus, pa lajanje in  rogove.... je pa jasno kot beli dan , da  so jagri v gmajni ...ali kako?

Koliko  in kje - posamezna  LD širom po SLO  obvešča ne vem  .
sploh tisti ki radi zahajajo v  lokalne gozdove ponavadi lahko preverijo tudi na  LD.  kakšna oglasna tabla. ITD.

Mi je pa zanimivo, da se tega ne ve ... sploh ne bi pričakovala od lastnic lovskih psov, sploh takih, ki ste svoje pse dejansko tud  šolale  in trenirale pa  preizkušnje - kot da ne bi imele nikoli stika niti z enim lovcem.

  živim na vasi... lovišče okoli in okoli. Še celo nedaleč stran se križa rajon ene in druge LD.
Ker sem obiskovala tečaj v LKD in šolala pse, sem spoznala kar precej lokalnih lovcev. In morem priznat ,da v času šolanja so mi bili  kar v pomoč, tudi povabljena sem bila na večino račjih ( zamojo dino) aportov , pa tudi jag. Zrihtali so mi divjad ko sem jih prosila, pokazali in pomagali ( vsaj lastniki psov) so mi precej ( pa ne samo iz mojega konca) tudi drugi.
Jaz sem preko njih dejansko spoznala pasmo, ki sem jo imela, tudi način dela , ki ga pasma mora delat, obnašanje psa, nagon itd. Ne vem no meni se je zdelo smiselno , da če že imam  neko pasmo psa, da jo spoznam dodobra z vseh vidikov. Tudi ko sem odpravljala napake katere sem jaz povzročila skozi šolanje, sem imela veliko mero pomoči tudi od drugih lastnikov  lovskih psov, tudi  lovcev.Tudi kasneje ko smo dali šolanje skozi, se je našel kdo, ki me je dejansko še kaj vprašal, pa smo se dobili skupaj , pa se skupaj učili pogovarjali družili s psi
Gibljemo se  še sedaj res veliko po gozdovih, srečamo lovce.  Se pogovarjam z njimi.  Govorim z vsakim, ki je prijazen z menoj...   
Ne vem razen, če sem jaz čuden človek in sledim javnemu mnenju kot ovca. Ampak si dejansko sama ustvarjam mnenje o  ljudeh- posameznikih 
zamene je človek človek eni so taki drugi drugačni... boljši slabši,  na nivoju ,pod nivojem nad nivojem ....
 
p.s. sem pozabila , ja da tole na račun žigosanja gre tud na podlagi orožnega lista. Tukaj se strinjam. Ampak dodajam- nimajo samo oni orožnega lista, več kot takih pacientov poznam še drugih- v službi države  ki so to 24/7... in tud brez orožja znajo psihično maltretirat folk.  Uniforma je hudič ja