Ni najprimernejsi cas za vprasanja, ampak, ko bos lahko, bi te lepo prosila, ce lahko kaj vec napises o klinicnih znakih.
Znaki so se spreminjali. Začelo se je s tem, da je postala nezainteresirana za igro in ni hotela piti, jedla je normalno. Drugi dan je začela glavo obračati nazaj na bok, kar je postajalo vedno bolj pogosto. Na začetku je kri in voda kazalo začetek vnetja, tako da so jo zdravili za vnetje ledvic (2. dan po pojavu težav). Po drugem dnevu antibiotikov, se je stanje zelo izboljšalo, celo igrala se je z žogico, čeprav še vedno ni bila tista prava. Naslednji dan pa ponovno zelo slaba, najslabša do tistega trenutka: ali je stala (tudi po uro), čeprav bi se normalno vlegla, ko se je ulegla, pa je ležala, dokler ni bilo nujno vstati. Ponovno k vetu, kjer je bila diagnoza 100% erlihija. Na rezultate smo čakali cca en teden, vmes je stanje nihalo nekaj ur skoraj dobra, potem uro nič iz nje. Bolj kot sem tečnaril, da naj naredijo še kakšne preiskave, bolj so vztrajali naj počakamo rezultate. Rezultat je pokazal, da je sicer erlihijo preživela, vendar v preteklosti, tako da to ni imelo veze s tem.
Peljal sem jo v Postojno, kjer so jo opazovali in delali preiskave skoraj 1 teden: prvi dan so naredili ultra zvok, rentgen notranjih organov, analizo krvi in urina; vse super, so pa zamenjali antibiotik širšega spektra, sum pa je bil na vnetje sečil, ker ko je lulala, je lulala večkrat zaporedoma. Nato so se znaki ponovno spremenili: začele so "odpovedovati" zadnje noge, v bistvu kot da je pijana, vendar samo zadaj, sprednje so bile čisto ok. Težko je ustajala in se ulegla. Čez nekaj dni, je začela krožiti na mestu (zadnje noge čisto na miru in krožila s sprednjimi), na trenutke se je v zadnjem delu tresla, začela je bruhati. Kroženje na mestu je trajalo le dan ali dva, potem ni mogla več stati na mestu, zato je neprestano hodila gor dol, ležat sem jo moral dajati jaz. Ko je zvila glavo vstran se je po novem tudi vskločila v hrbtu (ledveni del), s sprednjimi tacami, pa se potegnila proti tlom (kot se pretegnejo, ko dajo sprednji del praktično v prostor, rit pa imajo gor, le da sprednjih tac ni dala čisto do tal). Slikali so celo hrbtenico in naredili CT glave s kontrastom ter rinoskopijo, ker je včasih vlekla zrak skozi nos: ponovno vse OK. Ugotovili so, da ima na stisk bolečino v hrbtenici v ledvenem delu, torej 100% je nekaj s hrbtenico.
Peljal sem jo k Matkotu, ki je takoj rekel, da to ni hrbtenica, da je glava. Po pregledu je rekel sigurno ni hrbtenica nekaj je v glavi. Žal iz Postojnskega CT-ja ni bilo videti ničesar, zato je ponovil CT, takoj prvi dan vzel kri in jo poslal na test za toksoplazmozo in ščitnico. Omenil sem mu, da mi je moj veterinar zatrdil, da za toksoplazmozo ni nobene možnosti, pa še znaki niso pravi. Rekel je, da so vse možnosti in res se je kasneje izkazalo, da je imela toksoplazmozo. Začela je bruhati pri najmanjšem zaužitju hrane. CT je pokazal, neke spremembe v glavi, ki pa jih sam ni znal definirati, zato je poslali slike na Dunaj. Poizkusil je različna zdravila, vendar nobeno ni odpravilo težavo (le eno je za nekaj dni, ko je začela sama jesti poleg infuzije).
Žal izvidov z Dunaja nimamo, je pa bilo na koncu stanje že kritično in po zagotovilu dr. Matka tudi če bi odkrili vzrok in ga odpravili so bile poškodbe možganov nepopravljive, zato smo se odločili kot smo se. Po njegovem je možno, da je toksoplazmoza naredila svoje na možganih.
Bay ni imela nikoli vročine.
