No, tole se mi vsekakor vedno zdi zanimiva tema, pa sem se odločila, da tudi sama napišem nekaj svojih izkušenj s tem. Zlasti zato, ker sem ravno nazaj s sprehoda in je spet prišlo do take situacije.
Kot pri svoji sedaj enajstletni psici, imam prav takšne težave na sprehodih tudi s štirimesečnim mladičem. Skoraj vsak dan se mi zgodi, da srečam (tudi po večkrat na enem sprehodu) kakšnega psa z neodgovornim lastnikom. Načeloma sem sicer proti temu, da je pes privezan in imam tudi svoja kosmatinca odvezana večino sprehoda, vendar pa ju VEDNO pripnem na povodec, ko zagledam, da se nam bliža kakšen pes. Oziroma pri psici je dovolj, če je primem za ovratnico, ker je zelo mirna in ubogljiva in se ji tudi ni nikoli dalo pretepati, ona se raje umakne. Imam sicer srečo, da živim v vasi, kjer je dovolj terenov, da so psi lahko spuščeni, kadar pa ju vzamem sabo v kakšno bolj urbano območje sta pa neprestano na povodcu, in se tudi strinjam z vsemi, ki ste napisali, da tako mora biti. Če ne zaradi drugega, že zato, da ti psa ne povozi avto! Podala bom par primerov, ki so se meni takole na sprehodih zgodili, začela pa bom z Dantejem, ker sem za Syb že našla nekakšno rešitev:
1. danes - srečam lastnico šarplaninca. Na srečo je Dante že ful ubogljiv in je takoj prišel k meni, da sem ga privezala. Psa je sicer imela na flexiju ampak po njegovih kretnjah mi zadeva že na daleč ni bila všeč. Ona mi tuli, da ima pes rad mladiče, pa da bi bilo prav da se povohata, ko sem pa prišla bližje pa prime psa za ovratnico in reče, da nikoli ne ve, kaj bo naredil, ker je pes že star in nima potrpljenja z mladiči!
mislim, halo???
2. pred kakšnimi 14 dnevi sem srečala enega tipa z OGROMNIM labradorcem. Ko sem psa privezala in ugotovila, da on nima namena tega naredit sem se mu zadrla, naj ga vendar pripne - pa sem dobila točno tak odgovor, kot je naslov te teme! No, na srečo je bilo v tem primeru to sicer res, ampak, kako pa naj jaz to vem, če psa ne poznam?! In potem mi je tip še pamet solil, da se psi že vse med sabo zmenijo in da se ne bi smela bat takih srečanj...
Mislim, da se kakih 10cm previsok in 15 kil pretežak labradorec (v primeru, da je agresiven) in 18 kilski mladič ne moreta kaj konkretnega zmenit!
3. - tale bo tud dobra! Zadnjič sem hodila po enem polju. Mimo mene se pripelje avto, ženska ustavi in zatuli: ''saj ne bo nič!'' in se odpelje naprej. Meni nič jasno, potem pa se obrnem naprej in izza polja koruze pride nemški ovčar, tako star, da že komaj hodi. Brez ovratnice in nagobčnika, lastnica se pa itak mirno pelje naprej z avtom... seveda se je to tako hitro zgodilo, da svojega psa nisem uspela pripet, ampak, kot sem že rekla - dobro, da me uboga! Ubogi NO pa je moral letet za avtom, tako da se ni uspel zmenit za Danteja. Po nekaj dneh sprehajanja v tistem koncu sem na žalost ugotovila, da je to tudi edini način sprehoda, ki ga tisti pasji revež pozna
4. Spet isto - hodim s psom, zagledam drugega, psa pripnem. Ženska z ZP teče z discmanom na ušesih, kar sem sicer videla šele kasneje. Dante je bil takrat star šele dobra 2 meseca. Psa je sicer poklicala ampak prijela ga pa ni - po moje ni hotela sama seb zmotit tempa pri joggingu al kaj!
Rečem ji naj ga pripne, seveda me ne sliši in teče mimo. Tudi takrat pes ni nič naredil, samo mene pa je imelo, da bi jaz njej kaj naredila!!!
Kar se pa teh dogodkov s Syb tiče sem pa zadevo rešila: ko je bila stara približno dve leti, je ena ženska s svojo psico nabirala regrat. Psica (trikrat manjša od moje) se je začela pokajat v Syb, česar pa ona ne prenese. Ženska se za to sploh ni zmenila in me je še celo posmehljivo pogledala, ko sem ji rekla, če lahko prosim, toliko prime, da greva midve mimo. Potem sem ji pa rekla, da ima minuto časa, da prime svojega psa, sicer bom jaz tudi odvezala svojo. In sem tudi jo! Posledice: Syb je tisto drugo skoraj zadavila........
Tista ženska je potem po vasi raztrobila, kako je moja psica agresivna in potem so vsi vedno hiteli pripenjat svoje pse, ko so naju zagledali
Drug problem sem pa imela z nemško dogo, ki jo lastnika nista obvladala. Vsakič ko je zagledala Syb se jima je iztrgala iz rok in jo napadla, tip pa je potem tulil name, ko sem ga nadrla, naj psu vsaj da nagobčnik gor, če ga ne uboga in je zanj premočan.Takrat sem si pa nabavila poprov sprej. Uporabila sem ga samo dvakrat, potem se je pa psica bala mene in Syb je imela mir!
Ta nasvet, ki ste ga nekateri dali sem gor - da pač rečeš, da tvoj pes pa ni prijazen, zares deluje, vsaj v večini primerov. Tudi jaz ta stavek uporabim, kadar nočem, da se kdo približa mojim psom - pa naj bo to drug pes, nevzgojen otrok ipd. Moj največji problem je zdaj ta, da je Dante mladič in večina folka sploh ne verjame, da je hud, pa tudi pes se tako obnaša, da se že na daleč vidi njegova prijaznost...
No za konec tegale mojega pisanja pa še ena bolj prijetna: na istem polju kot labradorca sem zadnjič srečala nekega fanta, ki ni mogel biti starejši od 18 let s pitbulko. Takoj jo je poklical k sebi, pripel in sva se v miru srečala, psa sta se povohala, še celo spregovorila sva par besed. Njegova psica je prijazna, šolana, jo pa vseeno prime iz istega razloga, kot jaz svojega psa: ker ne ve, kako bo odreagiral drugi pes!
Če bi le vsi razmišljali tako!