Ja, se strinjam, sej se lahko razumejo, ko si ti zraven, pa se igrajo pa se majo fajn. Ampak daj si prosim malo predstavljaj, kuža se igra, pa je celi srečn ker ma miljon otrok okoli, ki ga cartajo, božajo, mu mečejo palčke, pa kuža po nesreči, od veselja od tega razburjenja ker totalno uživa skoči na otroka, al pa ga malo rukne, ker prehitro teče, al pa karkoli takšnega. Kaj misliš da bi pol blo?
sarci, jaz nisem na tebe ciljala, al pa tebi pamet solila, delaj kak ti paše, jaz nisem tu da ti sodim, ampak da delim svoje mnenje pa da cajt zapravljam, pa da se pogovarjam o tem kar me zanima. Jaz sem zaenkrat tudi v bloku, kam mislis da jaz svojo srat peljem??res je,da vedno, ampak res vedno poberem za njo, ker mi je to splošna kultura.
deteljica, otroci ki so pred bloki in se igrajo so skoraj da, pozor-skoraj, domači otroci. To so mali ljudje, ki jih videvaš vsak dan, te poznajo, poznajo tvojega psa, če te pa ne poznajo, pa sigurno poznajo nekoga, ki pa te res pozna.Upam da se razumemo s tem zapletenim stavkom.
V parku(jaz ne govorim o 5 kvadratih posušene trave izpred bloka,ampak o parku parku(veliko, se da tečt,klopce,neka voda po možnosti), tam pa so otroci, ki so tam dejansko zato, da počnejo nekaj svojega, in to ni igranje s psi, pa nič na to temo. Ko sem jaz bila mala, smo živeli še v Novem mestu. In tudi jaz sem čakala mamo v parku poleg šole, da pride po mene po pouku. Smrtno resno:napadel me je pudelj!! malil, črn, spuščen, lastnica pa je vsa zašvicana prilaufala za njim pa ga na ketno vezala...Verjami, da nisem osamljen primer. Pa ne govorim zdaj tega vsega zaradi par ugrizov ki sem jih staknila, ampak zaradi splošne logike ki se je ukoreninila v moji glavi. Še enkrat ponavljam: Nikomur ne kljubujem(vsaj ne na glas), le pogovarjam se in izražam svoje mnenje.