Ko greva medve na sprehod, izbiram lokacije, kjer vem, da bo lahko čim več spuščena (brez povodca). Uživam, če vidim, da ona teka naokoli in je polna energije. Na splošno pa se bojim ovčarjev, rotwailerjev, ..., tako da če od daleč vidim kakšnega 'sumljivega', Nani pripnem s povodcem, toliko da se počasi približava ali pa gremo mimo. So nekateri lastniki, ki stiskajo pse k sebi, da ne bi prišel v stik z drugimi, KAR MI GRE STRAŠNO NA ŽIVCE !!!!. Je prav, da se tudi psi med seboj pozdravijo, na svoj način. Previdnost ni odveč, ni pa potrebno pretirano reagirat !
Če je lastnik OK in vidi, da se psa zaštekata, vsak svojega spustiva, da se malo poigrata, kar je super!!!
Sva pa zadnjič na sprehodu srečali gospo, ki je sprehajala svoja dva psa (eden zlati prinašalec in drugi mešanec, prav tako višje postave). Nani se ni zaštekala z njima, počutila se je malce nelagodno, bi rekla, saj se ni hotela z njima igrati. Tako, sva samo nadaljevali svojo pot. Opažam, da moja psička sploh ni nasilna. Raje se umakne kot pa, da bi napadla, ali podobno. Greben pa je, greben!!!
Sosedje, nekaj hiš naprej, imajo psa n. ovčarja, ki pa sploh ni socializiran. Gospodar ga kliče k sebi, on pa beži od njega. Še povodec mu ne more pripeti. Se velikokrat zgodi, da naletimo na njega. Takrat je panika, saj se pes postavi pred mano in mojo psico in naju ne spusti naprej. Sovražim ljudi, ki se vedejo neodgovorno in psa preprosto spustijo iz pesjaka in ga pustijo, da se potika po vasi. Skrajno nesramno!!! Ni pes kriv, da je takšen kot je, lastnik bi se moral drugače vesti.