Sej ne vem, ce bi to kaj koristilo.. Skor dva mesca sem prakticirala zavsak k je potegnil obracanje okol in hoja v drugo stran, ali ustavljanje. Nic. Zatezna ovratnica, nic, razen ocitajocih pogledov. Obdiranje, nic. Cukanje ko sem ga imela ze dost, nic. Tako da, tudi ce jih bo dobu po smrcku, pomoje mu je tok vseeno... Sedaj sem spet na istem, ko potegne, se ustavim in cakam da popusti, pa tako vsake par metrov. Kaksen dan se mi ze zdi da je uspeh, ampak se vse podre, ko gremo v mesto. Nimam druge, kot da nadaljujem tako, in upam, da bo prej odnehal kot jaz.. Ker pomoje je trma tu najvecji problem..
Ah, bo ze.. Saj je se otrok. Ko se bo malo zresnil, bo prec boljse, do takrat pa jeklene zivce, pa bomo preziveli
