Tema: BBH izpiti - razmišljanja

[simi]

Ta stavek mi je zelo zanimiv. Namreč, sem dobila podoben nasvet: daj ga stran. Ko se pa potem zamisliš, kako tak nasvet upoštevati, pa ugotoviš, da ni izvedljivo spljoh. Če je načeloma čisto prijazen pes in še nikogar ni ugriznil, ima pa 1001 finto, ki greni življenje in omejuje način uporabe... enostavno ni možnosti "dat stran".

Tehnično je izvedljivo. Če seveda pes je tako problematičen, da se to lahko dokaže.
Če lastnik psu ne zaupa več

Precej pogosto se zgodi, da se odnos med psom in lastnikom spremeni do te mere, da se lastnik oziroma njegova družina ne počutijo več varne v družbi svojega psa, ker se je po njihovem mnenju spremenil in bi s svojim vedenjem lahko ogrožal druge člane družine. Običajna posledica takšnih okoliščin je, da se hoče lastnik znebiti psa. Kako to storiti?

Možno je, da do takšnih sprememb v vedenju pride zaradi zdravstvenih razlogov, a poudariti je treba, da do takšnih situacij prihaja predvsem zato, ker so ljudje nepripravljeni na posedovanje psa oziroma si izberejo psa, ki ga niso sposobni obvladati. Drugi pomemben razlog je lahko, da pes ni ustrezno socializiran in šolan.

Kako skrbeti za psa, kako ga šolati in kako ravnati v situacijah, ko med psom in drugimi člani družine pride do napetosti, so vprašanja, na katera je treba poiskati odgovore še preden pes pride v družino. Tako lahko preprečimo številne neprijetnosti, ki so lahko posledica neodgovornega ravnanja s psom.

Lastniki takih psov pogosto začnejo razmišljati o tem, da bodo dali psa "uspavati". Poudariti pa moramo, da 26. člen Zakona o zaščiti živali usmrtitev zaradi napadalnosti dovoljuje samo iz dveh razlogov:
1. žival je nevarna za okolico oziroma povzroča občutno škodo in tega ni mogoče drugače preprečiti;
2. tako odredi uradni veterinar zaradi zaščite ljudi oziroma živali.

V prvem primeru to pomeni, da je pes nekoga že ugriznil, in je zato uradni veterinar izdal odločbo, s katero psa deklarira kot nevarnega psa.

Če gre za psa, ki je lahko nevaren okolici, je lahko predaja psa v zavetišče neprimerna rešitev, saj bi s tem omogočili, da pes, za katerega sumimo, da se vede agresivno do ljudi, pride v novo družino, kjer lahko nekoga ugrizne. Ta možnost kljub temu obstaja, vendar mora biti nov lastnik temeljito poučen o vedenju takšnega psa, prav tako pa mora biti zelo izkušen v ravnanju s psi, da bo takšnega psa lahko obvladal.

V drugem primeru predvidevamo, da do ugriza še ni prišlo, vendar lastnik sumi, da bi lahko. V takšni situaciji mora lastnik pri območnem uradu VURS podati vlogo, in uradni veterinar bo v upravnem postopku ugotovil, ali gre za žival, ki je lahko nevarna za ljudi ali živali. Svojo odločitev bo podprl z izjavami prič, izvedencev, oziroma šol za šolanje psov. Na osnovi odločbe, ki jo bo uradni veterinar izdal, je dovoljeno psa usmrtiti na predpisan način.

Še enkrat pa moramo poudariti, da je zaradi vedenjskih težav psa na drug način PREPOVEDANO usmrtiti, saj se to šteje za mučenje živali, za kar je predpisana tudi zaporna kazen.

[simi]

V predzadnjem odstavku je napisano, da se da, in se v praksi tudi že izvaja

Vir je pa: http://www.vurs.gov.si/fileadmin/vurs.gov.si/pageuploads/PDF/pdf1/VURS_pes10_tisk.pdf

[Roxy]

Se nisem nikoli poglabljala v tole... Ampak je dejansko zakonska podlaga za to, da veterinar ne sme uspavat psa le zato, ker lastniki rečejo, da je agresiven? Se mi zdi, da je trenutno bolj "znano", da nekdo pač lahko veterinarju reče, da je pes agresiven in veterinar (ki mu je dovolj vseeno) psa pač uspava. In se tudi pse, kjer grozijo, da jih bodo dali uspavat na veliko rešuje in odnaša rit neodgovornežem (ker obstaja bojazen, da bodo veterinarja naplahtali, da je pes agresiven). Ampak, če je določen prav postopek za take primere, bi bilo takim ljudem treba na hitro vse te zakone zmetat v obraz, ko pridejo z idejo o evtanaziji na plano. To, da jim poveš, da se zdravega psa ne sme uspavat itak ne pali pri takih.

[TibiQ]

x

[Urška]

Tudi veterinar ga ne more več uspavat kar na izjavo lastnika, ampak rabi uradno potrdilo, a gre za nevarno žival.

[simi]

x

[Lanabela]

Itak mora zdaj ob evtanaziji veterinar izpolniti poseben obrazec. Sicer še vedno ni problem noter napisat kar eno diagnozo, pa tudi lastniku ni problem, če drugače ne gre, od psa sprovocirat en ugriz (ali "ugriz"), bojo pa imeli sitnosti lastniki neregistriranih in necepljenih psov - ker je pač noter treba vpisati čip oz registrsko številko od tastarih ki še niso čipirani, pa zadnje cepljenje...česar si veterinar pri najboljši volji ne more zmislit.
Sicer pa je moje mnenje da je butasto prepovedovanje evtanazije na lastnikovo zahtevo, dokler ni v zavetiščih dovolj prostora tudi za lastniške pse.

[Roxy]

Meni se zdi pa prav, da so to uvedli. Da se taki "tički" ne morejo kar losat psa, ko se jim zazdi, itak jih je pa največ tistih med njimi, ki psov nimajo čipiranih.

[skar]

Prava kontrola izvira iz samokontrole psa. Seveda sploh na daljavo.

A mi lahko eden od vas, ki očitno razumete celoten point debate, razloži, kaj pomeni zgornji navedek? V vseh svojih dolgih letih še nisem naletela na termin "samokontrola psa" v povezavi s šolanjem, vzgojo, prevzgojo...oz. na splošno - vedenjem psa.

Že vnaprej najlepša hvala, C

[Lanabela]

Bom probala iz mojega zornega kota, samokontrola psa in šolanje, pa še daljavo vklučimo zraven: spustiš psa preiskat eno stavbo. Ti ostaneš zunaj, na psa ne moreš vplivati. Pes naj bi iskal skritega markerja. Spotoma najde kup človeškega govna, pred nosom mu letajo golobi, v tleh so miši. Pes z odlično samokontrolo bo najprej poiskal markerja, šele potem bo eventuelno šel pojest drek. potem pride do šteng za v kevder. Štenge se majejo, spodaj je črnočrna tema, psa je strah. Pes z dobro samokontrolo premaga strah in gre naprej. potem gre v prvi štuk, kjer ga preseneti klošar in mu grozi. Pes z dobro samokontrolo se mu izogne in dela naprej (ali pa ga nakaže, če meni, da je ravno on tisti pogrešani, ki ga išče)
ali pa išče v gozdu, od vodnika se tako oddalji, da ga ne vidi več. Pot mu prekriža  zajec. Čeprav bi v drugih okoliščinah stekel za zajcem, ga tokrat ignorira in išče naprej.

Al pa čisto, najbolj preprosto sploh: pes leži na prostoru, vodnik je izven pasjega vidnega polja, pes ki dela poslušnost pobegne in se hoče igrat. (mimo pride mačka, zajec, miš, se zapelje mimo cestni valjar ... vstavi poljubno) Pes z dobro samokontrolo ne bo vstal s prostora.

samokontrola je seveda tudi to, da pes ne napade, tudi če je izzvan, da ne šavsne tistega ki ga potegne za rep, da pri igri kontrolira moč ugriza.....ne glede na to, ali je vodnik v bližini ali pa ne.

[TibiQ]

x

ah.. napisala sem en komentar, pa sem si potem takoj premislila, ker bi bilo verjetno narobe razumljeno, ker ne znam napisat tako, da bi se prav razumelo.

No, mogoče vseeno napišem v smislu - še vedno bolje da ga uspava veterinar (dokler to stori tako kot je treba, s pomirjevali,..), kot da ga ustreli lovec.

.. kar seveda ne pomeni, da kakorkoli podpiram karkoli od tega. Vse skupaj (mislim na to, da se ne prevzema odgovornosti, oz. se ji celo izogiba s tem, da se ubije živo bitje - pustimo ob strani res kritične primere, ko se temu ne da izognit, oz. so za to res skoraj nemogoči pogoji) mi je naravnost ...  

Skar, mogoče je mišljeno, da je osnova za kontrolo psa to, da se psa nauči samokontrole. Ko se namreč pes zna obvladovat v veliko možnih motečih situacijah, naprej niti ni več važno kaj še zna (če ne zna odpoklica, pač dovolj da ostane na mestu in ga gremo iskat) Npr. pes, ki skoči takoj, ko vidi mačka, nima razvite samokontrole, psa, ki počaka ko vidi mačka, čeprav si želi, pa lažje obvladujemo in usmerjamo naprej.

Čeprav mi pa ni čisto jasno nekaj; moja psica ima odlično samokontrolo, ko je na dolgem slednem, ki se vleče za njo. Ko ni na povodcu pa...... 

Torej imam tu dve varianti;
1. ni naučena samokontrole v situaciji, ko ni na dolgem povodcu (kako to naučit, če ne moreš kontrolirat - lahko bi z elektronsko ovratnico, ampak spet bi bilo isto ko bi bila brez)
2. (in k temu se bolj nagibam) samokontrola ni vse

[Lanabela]

No še nekaj o samokontroli: psica, ki ima odlično samokontrolo (torej točno ve, kaj v določeni situaciji sme in kaj ne in se tega tudi drži, ne glede na navodila) ogluši. Torej na daljavo vodnik nanjo nima več vpliva, razen če ga psica sama od sebe ne pogleda. Ker je samokontrola ostala  brezhibna (beri je samo oglušela, ne pa tudi postala senilna) je še vedno lahko spuščena.

Če imaš psico na dolgem jermenu, jo imaš pod kontrolo, ali pa vsaj ona misli da jo imaš, če vleče vrv za seboj. Ko vrvi ni več, tvoje kontrole ni več, pa misli, da lahko dela kar hoče, ker ji nič ne moreš = nima samokontrole

[andreja]

Čeprav mi pa ni čisto jasno nekaj; moja psica ima odlično samokontrolo, ko je na dolgem slednem, ki se vleče za njo. Ko ni na povodcu pa...... 

Logično. Ker točno ve, da je na štriku. Zato pa nekateri pravimo, da pes povsod na štriku najverjetneje ne bo enako gor zrasel, kot pa če je na primernih mestih spuščen in učen tudi brez priveska, ampak vseeno pod kontrolo. Kakšno je seveda odvisno od pasjega karakterja in stopnje razvoja.

[TibiQ]

Ja, tudi s tem se delno strinjam, kar si napisala Lanabela, ampak zame sta potem dva vidika samokontrole;
1. ta, ki si ga opisala in če sem prav razumela pes v bistvu sam izbira in se odloča ali se bo kontroliral ali ne (in konkretno za moj primer mi je kapnilo, da bi se dalo tu ogromno rešit, oz. se je dosti že rešilo z desenzibilizacijo na določene motnje) in v določeni situaciji se kontrolira (nima veze sedaj zakaj se, ampak se)
2. da se sploh ni sposoben kontrolirat (je v tako močnem nagonu in ne zna ali ne more preklopit), ne glede na to ali je privezan, ali se ga preusmerja, trese, tepe,.....


Andreja, ja, ko bi vsaj to vedela par let nazaj in bila malo manj "odgovorna", kar se privezovanja tiče 

[Roxy]

Ja, tudi s tem se delno strinjam, kar si napisala Lanabela, ampak zame sta potem dva vidika samokontrole;
1. ta, ki si ga opisala in če sem prav razumela pes v bistvu sam izbira in se odloča ali se bo kontroliral ali ne (in konkretno za moj primer mi je kapnilo, da bi se dalo tu ogromno rešit, oz. se je dosti že rešilo z desenzibilizacijo na določene motnje) in v določeni situaciji se kontrolira (nima veze sedaj zakaj se, ampak se)
2. da se sploh ni sposoben kontrolirat (je v tako močnem nagonu in ne zna ali ne more preklopit), ne glede na to ali je privezan, ali se ga preusmerja, trese, tepe,.....

Za mojo to gotovo drži. Nima dobre samokontrole, ampak v določenih situacijah se pa prav lepo potrudi in se zadrži...Povodec nima kaj dosti vloge pri tem.
En tak primer je pozdravljanje sosedov. Če pride ven vsa naspidirana, ker ve, da greva na daljši sprehod, se niti slučajno ne potrudi zadržat. Jo moram kar fizično zadržat. Če se pa sosed začne z njo pogovarjat je pa sploh konec. Zakaj bi se zadržala, če se pa očitno hoče družit z njo, ane? Meni že ne verjame, da ne bo vesel, če mu skoči v naročje. Kadar se zadrži, se pa prav vidi v celem njenem gibanju, da se zadržuje (izgleda kot, da bi jo vrvice vlekle v eno smer  ).

[Lanabela]

ja nekaj takega sem večkrat opazila pri pokojni Lani. Ta je imela nekaj lovskega nagona, na preveč, a dovolj, da sem jo za vsak slučaj privezala tam, kjer sem vedela, da so srne. Pa je včasih  z enim takim posebnim pogledom pogledala, ko sem jo hotela privezat pa s celim telesom dopovedovala da točno ve kje so srne, a da bo bla pridna. Če sem pustila spuščeno, pa so mimo prišle srne, je gledala stran in šla mimo kot da jih ni.

[skar]

Dobro jutro,

to, kar mi skušate razložit, ni samokontrola ampak rezultat šolanja. Kakšna samokontrola!!!! Halo? To je kontrola psa s strani vodnika (tudi na daljavo) in pes že ve, zakaj uboga.

Prvi primer pa ni bil ravno najboljši. Kontrola psa pri iskanja markerja v stavbi tudi slučajno ni primerljiva z zahtevnostjo vzgoje (bolj kot šolanja) psov, kakršno obravnavate v tej temi. V osnovi smo pri BBH in ne pri delu službenih psov. To je pa razlika kot noč in dan - že v psih, ki to delajo, da o pristopu do teh psov ne govorim! Pa tudi tukaj ne gre za samokontrolo. Predlagam, da ostanete pri izkušnjah iz svoje prakse in ne mešamo hrušk in jabolk. Koliko od vas pa je izšolalo kakšnega psa za takšno delo, kot ga je opisala Lanabela?

Ali pes počaka na prostoru ali ne, ali pozdravi soseda ali ne......vse je stvar tega, kako VI kontrolirate psa in ne kako se kontrolira sam.  Še ljudje se težko samokotroliramo in še to velikokrat samo zaradi takšnih in drugačnih družbenih sankcij in ne naše moralne drže, psi pa samokontrole v pravme pomenu besede sploh niso sposobni. Do ma bo šlo še to počlovečenje psov?!

"Samokontrola"......pa kaj še.

[deteljica]

Skar , ne strinjam se s tabo.
Samokontrola ni specifika homo sapiensa, ampak jo imajo vse živali bitja, največ tista, ki živijo v skupnosti in plenilci.
Psi so oboje- plenilci in socialne živali. Torej je samokontrola nujna. Tako pri socilanih stikih (kjer gre za posledico možnih "družbenih" sankcij) kot pri lovu (kjer gre za usmerjeno uporabo nagonoske energije).
Pri tem ni bistveno ali je pes prišel do samokontrole (beri zavestnega vedenja drugačnega od prvih ali "naravnih" vzgibov) na podlagi šolanja s starni vodnika ali na podlagi izkušenj neposredno iz situacije 8 bodisi naključno ali prirejeno) temveč ,da obvladuje svoje vedenje brez neposrednega vpliva vodnika.
Samokontrola v "prvobitnem smislu" te besede se npr tipično opazi že pri naučenem uravnavanju (zavori)  ugriza v igri v leglu, pa kasneje pri sobni čistoči in tako dlaje- npr da pes ne uničuje tudi kadar je sam doma, d ane ukrade hrane z nizke mizice,ko gremo iz sobe in vse naprej dobolj sofisticiranih zadev.

[TibiQ]

Po odgovoru Lanabele sem se še malo ukvarjala s tem vprašanjem in dejansko samokontrola je vedno priučeno vedenje (kot je Deteljica napisala, nima veze kdo to vedenje priuči oz. kako se ga neko bitje priuči).

Torej Lanabela, moja psica dejansko se samokontrolira (zadržuje svoje nagone), čeprav je na dolgem slednem. Jaz tega povodca ne držim in je ne omejujem (kontroliram). Razlika med mojo psico, ki se kontrolira ko je na slednem povodcu in psom, ki se kontrolira ko ni na povodcu, je samo v tem, da je drugi pes bil naučen tudi samokontrole ko ni na povodcu, nanj pa še vedno vpliva vodnik (je psihično pod njegovo kontrolo).

Potem imaš še pse, ki so razvili (se naučili) samokontrolo do stopnje privzetega (nadomestnega) vedenja, katerega uporabljajo ne glede na prisotnost vodnika.

Kar se mene tiče je samokontrola vedno zavestna odločitev psa, da bo uporabil neko nadomestno, kontrolirano vedenje, namesto nagonskega in to ne glede na to, kaj je vzrok za tako "odločitev".

[Lanabela]

to, kar mi skušate razložit, ni samokontrola ampak rezultat šolanja

Lahko se repenčiš, da je to počlovečenje če češ, ampak dejstvo je, da psi pridelajo samokontrolo na zelo podoben način kot otroci. Tudi pri njih je to delno posledica bolj ali manj naklučnih izkušenj iz okolja, delno pa vzgoje

Predlagam, da ostanete pri izkušnjah iz svoje prakse in ne mešamo hrušk in jabolk. Koliko od vas pa je izšolalo kakšnega psa za takšno delo, kot ga je opisala Lanabela?

Smo pri svojih izkušnjah iz prakse in tukaj nas je precej, ki smo izšolali pse za tako ali podobno delo. Pes, ki išče izven vidnega polja (kaj šele dosega) vodnika, dela samostojno in se samostojno odloča. Dober iskalni pes lahko celo ignorira direktno povelje vodnika, če ve, da ima prav on in ne vodnik (recimo - pes ve, da je marker nekje na levi, vodnik ga pošlje na desno, dober pes bo šel na levo). No pri zdajšnjem BBH samokontrola psa res ni bohvekaj potrebna, saj je še na prostoru privezan. Za bivši B program jo je bilo pa že treba nekaj malega.

Psi seveda  so sposobni samokontrole (temu bi lahko rekli tudi obvladovanje nagonov, čeprav to ni samo to), sposobnost samokontrole pa je različna, enako kot je različna pri ljudeh. Se znajo krasno obvladati tudi nekateri vaški cucki, ki jih nikoli v življenju ni nihče kaj dosti vzgajal, kaj šele šolal.
Ja vedno je priučena, a lahko jo uči človek ali pa drugi psi (se začne že v leglu, pa kasneje v medsebojnih stikih) ali druge živali ali pa samo okolje.
Je pa res, da se bo ta sposobnost pri psih pospešeno izgubljala s trendom vsesplošnega privezovanja psov in onemogočanjem normalnih medsebojnih stikov med njimi.

[deteljica]

mene je npr presenetila Raa nekaj dni nazaj. Njen odnos do tujih psov je še vedno mal čuden. Se jih boji pa se še vedno nemore čist odločit ali naj najavi nevarnost (laja) ali naj napade ali pobegne. Učimo jo seveda popolnoma drugih reakcij- ignoriranja, umikaja v polkrogu.
Pa se je sama spomnila nekega nadomestnega vedenja, ki ga nismo nikoli učili. Če je pes privezan gre naprej po svoji poti(čeprav v smeri psa ) in ko ne ve kaj bi se usede in me gleda  .  Tako sedi kakšna dva do tri metra od psa in je čist sproščena ne gelde na to kaj le ta počne   . Zgleda ful smešno  .
Torej samokonrtola, ki izvira iz tega , da na podlagi vpliva vodnika  dojema, da se naj ne dela cirkusa, ampak vajo si je izbrala sama- ni naučena in ni nagrajevana v tej kombinaciji nikoli. Kaj tako bedastega je jaz itak ne bi učila  

[Lanabela]

še en podoben primer samokontrole, ki jo ni nikoli noben učil: Lana je silno rada lovila kokoši - če je kakšno ujela, jo je držala na tleh, ji mogoče spulila kakšen periček, kaj hujšega ji pa ni naredila. Točno je vedela, da je tega ne maram in da bodo sledile sankcije (na poleg do konca sprehoda recimo), a če je kura sfrfotala ob njej, ji je bilo za morebitne sankcije vseeno.
Ko smo enkrat imeli vajo in iskali na neki kmetiji, je morala mimo kur, ki so seveda prestrašeno zafrfotale vselej, ko je šel pes mimo. Lana je šla mimo njih tako, da je glavo obrnila stran, pa še mižala je za povrh. Kar so seveda drugi opazili. In so naslednjo rundo zanalašč skrili markerja h kuram. In se nebeško zabavali, ko ga Lana ni našla - vselej ko je šla mimo, je mižala in gledala stran, očitno pa je izklopila tudi voh. (je pa brez težave našla markerja, če je bil skrit pri kravah)

[deteljica]

Tudi moj malin,če je ujel mačka, ga je držal s tacami in z zaprtimi očmi in odprtim gobcem gledal stran.
Ampak pri njem je bila "samokontrola" samo, če sem bila jaz "v ozadju". Ne v smislu, da bi kaj rekla, ali v vidnem polju ker v tem primeru sem ga opoklicala in do situacije sploh ni prišlo, ampak npr pri nas je prišlo ene trikrat do bližnjega srečanja z mačkom (so hodili na naš vrt pa enkrat je en nepredviden mačkon planil iz  grma na sprehodu) brez posledic, ko ga je čuvala kolegica en teden pa se je za mačka, ki ga je ujel pri njej na vrtu slabo končalo. Torej tipičen primer samokontrole samo če je čutil odgovornost do vodnika (čeprav ga ni bilo v bližini).
Kljub temu je zame to vsekakor samokontrola- z razliko od kontrole vodnika, kadar neposredno ukaže ne, pusti ali odpokliče iz situacije.

[Roxy]

Jaz sem tudi mislila, da so take stvari (kot pozdravljanje sosedov) samo stvar učenja in kontrole nad psom. No, pri moji psici sem spremenila mnenje. Se mi nikoli ni zdelo problem psa naučit, da se neznancev na cesti ne pozdravlja in ne skače po ljudeh. Pa sem dobila mojo noro žvau, ki je ob vsakem srečanju z ljudmi na sprehodu padla v tako evforijo, da se ji ni dalo dopovedat nič (naključni mimoidoči pa tudi niso bili v pomoč s svojimi "nič hudega, če skače, saj je še mladiček"). Če bi že v štartu vedela, da se ji ne da dopovedat nič, ker se sama ni sposobna umirit do te mere, da bi vklopila možgane, bi se verjetno zadeve lotila na drugačen način. Tako sem pa nekje do njenega 6 meseca starosti vztrajala pri tem, da jo bom naučila nadomestnega vedenja pri skaknju. No, prišli nisva nikamor. Samo prepovedala sem naključnim mimoidočim, da bi se vanjo vtikali, da sva lahko natrenirali mimohode z ignoriranjem. Zdaj se je sposobna zadržat in ne skočit/pozdravit tudi sama od sebe. Si niti slučajno ne domišljam, da je to samo zaradi moje kontrole nad njo. Pri srečanju z znanci in sosedi, je pa še vedno preveč evforična, da bi se ji vedno dalo potrudit.
Je pa čisto drugačna situacija pri preganjanju drugih živali. Tu pa nimava problemov. Mačke in ptiče bi sicer preganjala, ampak moj "pusti" uboga takoj, niti ne debatira ali bi ali ne bi. In tudi v situacijah, ko ni direktno pod mojo kontrolo vklopi bremze (npr. race, ki plavajo v ribniku ali pa srna, ki teče mimo).

[TibiQ]

Roxy, to kar si napisala si bom izposodila, ker sem že prej hotela omeniti.. ni vsaka "nereakcija" psa, na nekaj, kar mi mislimo, da bi lahko bil moteč faktor, posledica samokontrole.

Moja psica se požvižga na ptiče (pa če ji na nosu sedi), poljske miši, mačko - če je predaleč, srne ipd. ali celo odvisno od situacije (ko bi v določeni situaciji šla pozdravit mulce, ki se podijo za žogo, v drugačni situaciji ne bo niti pogledala za njimi.. enako velja celo za mačke.. včasih jih popolnoma ignorira in celo za zajcem se včasih ne zapodi).. ampak tu jaz ne bi govorila o samokontroli, ampak o nezainteresiranosti ali trenutni manjši senzibilnosti in to meni ni isto.

Samokontrola je zame predvsem sposobnost zavestno vklopiti odločitev, da bomo počeli nekaj drugega, čeprav nam nagoni pravijo drugače. In ja.. dokler prevladujejo nagoni in so možgani izklopljeni, nimaš kaj učit, kaj šele, da bi sploh začeli govorit o kakšni samokontroli.

[Lanabela]

No preden sem oddala tole, me je prehitela Roxy. V bistvu govoriva o enem in istem.

Mogoče bo pa bolj razumljivo, če opišem Štrumfa, psa ki pa je dejansko bil brez samokontrole: če te je hotel samo prijazno pozdraviti, si končal v blatu z krvavim nosom in presekano ustnico. Če se je hotel samo prijazno igrati s psicami, je od njih frčala dlaka, včasih so po zraku frčale tudi same psice. Če si se ga dotaknil s krtačo, ti je od navdušenje naredil šljivo. Če se je prestrašil, se je obrnil v zraku in zbežal s takim pospeškom, da so rame zdržale bolj po čudežu in je najmočnejši fleks sumljivo stokal...
Da se je naučil obvladovati veselje in strah je rabil skoraj pol leta. In ne, do tega se ni dalo priti s šolanjem. Pravzaprav se je šolanje lahko začelo šele takrat, ko se je pes že obvladoval v veliki večini situacij.

[TibiQ]

LOL Lanabela, sedaj si pa me nasmejala 

Sem se spomnila na labradorca družinskih prijateljev, ki so ga vrgli iz "policijske šole" (ker je imel težave z gladkimi, svetlečimi površinami  )  .. ta ko te je zagledal, je zašibal proti tebi, da te pozdravi, te podrl na tla in šibal dalje, se kakšne tri metre od tebe spomnil kaj je hotel in ugotovil da je zgrešil svoj cilj, se obrnil in z enako ihto vrnil k tebi.. včasih je trajalo par takih obratov, da se je končno ustavil pred tabo 

[Roxy]

Ja, evo Lanabela točno to pravim, brez samokontrole psa, do šolanja sploh ne prideš. Moja sicer ni bila tako hud primer kot Štrumf, ker sem jo imela od mladiča, je pa zelo blizu tem opisom (no, strahu sploh ne pozna).

TibiQ, se strinjam. Ampak moja psica ni nikoli nezainteresirana. Njo zanima vse kar se pojavi v njenem vidnem (ali vonjalnem) polju. Lovski nagon se ji pa res ni vklopil, ne vem zakaj ji srne lovsko niso zanimive, tako, da se prav pretegnila ob zadrževanju ni. Bi pa šla ganjat race, ampak v tisti novi situaciji, ko ji je raca plavala 2 metra stran od nosa se je zadržala in najprej pogledala kaj si jaz mislim o zadevi. Pomoje ravno zato pri lovskem nagonu nimava problemov, ker pri tem malo več razmišllja. Pri stikih z ljudmi je pa najprej eksplozija potem razmišljanje...

[TibiQ]

A je še mlada?

Drugače pa ja.. pač vsako tele ima svoje vese'le (pa tudi ne vedno.. kakor pač nanese) .. in zato jaz nisem izključno proti "korekcijam" oz. kot jim jaz pravim - prekinitveni dražljaji (mi ni isto kot korekcija v tem smislu, kar naj bi korekcija dejansko bila). Pri moji pomaga (jasno ne vedno), da jo čisto nalahno cuknem za uho ali pa da se dovolj hitro (ko še ni v polnem nagonu) zaderem ali pač naredim kaj drugega, da jo zbudim iz "transa".. to ni korekcija, ampak samo budilni alarm, da se zbudijo možgani.

[Roxy]

Ni več tako zelo mlada (5 let bo), je pa večino tega kar pišem zdaj že v čisto obvladljivem območju in se zna tudi v situaciji med ljudmi že obnašat tako kot je treba. Ampak tja do 1 leta starosti je bila pa naravnost grozna. V bistvu so problem samo še sosedje, ker sva se pred kratkim preselili in se morava še naučit manevrirati v novih, ožjih hodnikih, kjer jo od stika ponavadi loči le par centimetrov. In pri obiskih moram vedno počakati, da se umiri, da jih potem lahko normalno pozdravi.

Jaz raje uporabim taktiko, kjer moteči dražljaj opazim prej kot ona in ji pravočasno povem kako želim, da naj se obnaša. V tem primeru ima dovolj časa, da se skulira in se obnaša tako kot je treba. Ko je enkrat v luftu, je itak že prepozno.

Je pa tudi kregana, če je treba (ne, je ne tepem, brcam ali cukam, jo le bolj grobo primem in nazjam) ima "prehud" karakter, da bi za neželjena vedenja uporabljala samo ignoriranje. Zna to precej dobro izkoristiti v svoj prid.