Samo res to ni normalno, danes pa 16°c. Naši polarčki bi že radi sneeeeeeg. *******
Čeprav če pogledamo tole sliko, je letos zapadlo največ snega v zadnjem času:
KLIK (http://had.blog.siol.net/files/2006/11/dsc_0038.jpg)
Še en članek iz Večera:
Do leta 2050 ne bo več majhnih ledenikov, na velikih bo za trideset odstotkov manj ledu, so ocenili strokovnjaki Svetovne turistične organizacije, ki napovedujejo: "V gorah se bo bržkone občutno zmanjšalo število obiskovalcev, zlasti smučarjev na ledenikih. Hkrati naj bi se povečalo zanimanje za bivanje v visokogorju, kar pa je lahko problem za okolje."
Temeljna ocena pa je pravzaprav skrb zbujajoča: klimatske spremembe bodo v prihodnje škodile turizmu. Dogodki že zdaj prehitevajo. Poleti se je na številnih ledenikih v Alpah topila snežna odeja. Ta čas je denimo na avstrijskih ledenikih še premalo snega. Obratuje le manjše število žičnic. Na ledenikih v Ötztalu je samo 20 centimetrov snega, zadnjič je snežilo 15. oktobra. Od desetih žičnic jih obratuje le pet, od 146 kilometrov prog je odprtih samo 20,8 kilometra. Proga do Söldna je zaprta. Ledenika Rettensbach in Tiefenbach sta na nadmorski višini 2795 do 3249 metrov. V Pitztalu je možna smuka na ledeniku le do 14. ure. Na Kitzsteinhornu pri Salzburgu obratujeta samo dve žičnici. Spletna stran francoskega smučarskega območja La Plagne je sploh "zanimiva" - zadnji bilten o snežnih razmerah ima datum 29. april 2006. Ko smo poklicali v turistični urad, smo dobili kratek odgovor: "Sezona se še ni začela, na progah je še premalo snega." Pa je denimo L"arpette na višini 2385 metrov nadmorske višine. Naselje La Plagne je "rjavo", nikjer ni snega.
Težave bodo na višini okrog 1000 metrov
Ni naključje, da se bo na Kitzsteinhornu uradno začela sezona šele 18. novembra. "Panike sicer ni, vendar se že pripravljamo na čas, ko bodo ledeniki manjši, ko bo na njih premalo prostora za normalno smuko," poudarja dr. Kurt Genser, turistični direktor iz Mokrin. Ocenjuje, da v naslednjih letih v visokogorju še ne bo težav zaradi prermalo snega, prepričan pa je, da bodo mile zime povzročile težave smučarskim centrom na višini okrog tisoč metrov. "Morda bomo morali celo zapreti kako progo v dolino; klimatske spremembe nas bodo ujele, Evropi ne bodo prizanesle." Ali zasneževalni sistemi ne bodo rešitev? Genser: "Odvisno bo, kako nizke bodo temperature. Snežni topovi lahko delajo umetni sneg pri temperaturah od minus tri do minus pet stopinj Celzija. Na nekaterih ledeniških smučiščih v Alpah že postavljajo nove zasneževalne sisteme, tudi na smučiščih, ki so nad 3000 metrov nadmorske višine. Soočili so se s prvimi težavami z vodo. Problem pa bodo vsekakor gradbena dovoljenja za žičnice in tudi druge objekte. Okoljevarstveniki so že postavili visoke ovire. Na pitztalskem ledeniku pa preizkušajo inovacijo; s sintetičnimi pregrinjali naj bi poleti upočasnili taljenje ledu. Prvi rezultati, ki so jih objavili strokovnjaki z univerze v Innsbrucku, kažejo, da se je taljenje že ustavilo."
Tudi v nekaterih nemških in švicarskih smučarskih središčih že delno pokrivajo ledenike. Toda celotnih gorovij vendarle ni mogoče pokriti, jih s plahtami, denimo tudi iz flisa, rešiti za smuko. Genser: "To je utvara. Kajti visokogorska območja so posebno občutljiva za segrevanje ozračja in taljenje ledenikov."
Napovedi znanstvenikov so črnoglede. Napovedujejo, da bo morala kar polovica od 600 smučarskih središč v Alpah v prihodnje zapreti vrata. Genser je prepričan, da bo to udarec turističnemu gospodarstvu, vendar kljub temu drzno razmišlja: "Zimski turizem bo dobil drugačno vsebino. Morda bo v prihodnje zares manj površin za smuko, vendar bodo gore zanimive za druge zvrsti ponudbe; raziskavo narave, adrenalinske parke, velike koncerte, pohodništvo, gorski wellness. Bad Kleinkirchheim je že tak vzorec."
Zanimiv pa je Genserjev podatek: "Zimska sezona daje Mokrinam le do 20 odstotkov celotnega letnega prometa, v znesku okrog 13 milijonov evrov. "
"Črni scenariji" v Sloveniji
Gorazd Bedrač, pri prometnem ministrstvu vodja sektorja za žičnice, je prepričan, da bodo klimatske spremembe gotovo vplivale tudi na snežno odejo v Sloveniji. "Ledena doba je pred vrati," pravi in prepričan je, da bodo tudi v prihodnje hladne zime.
Bedrač razloži, da v slovenskih zimskošportnih središčih, vsaj večjih, že doslej niso spali, saj temeljito spremljajo klimatske spremembe, analize in ocene strokovnjakov. "Vsak upravljalec pa tudi že ima črn scenarij," pravi, a prepričan je, da naložbe v naših zimskošportnih središčih vendarle niso denar, vržen skozi okno.
Čeprav do leta 2050 ni več daleč.
Slovenski alpinist Viki Grošelj pa je zelo kritičen; v National Geographicu je zapisal, da načeloma sicer verjame v človekovo sposobnost, da bo vzpostavil smiseln odnos do posegov v gorskem svetu, kljub temu pa ocenjuje: "Ni videti, da bi turistično industrijo kaj prida skrbelo, kaj sploh sodi v avtentično gorsko krajino ter koliko ljudi in dejavnosti še lahko tak prostor prenese, preden se spremeni v višinski Gardaland, višinsko zabavišče in adrenalinski park."
Vir:http://www.vecer.si/
