Se javljam v vašo temo (drugače sem bolj kitajček;)) ki jo tudi vsake sem in tja malo preberem.
Glede na to da se trenutno (no pa ne samo trenutno) pri lastnikih ˝popularnih˝ pasem vse prevečkrat pojavljajo strokovnjaki, ki pa nažalost to niso, ki svoje pse parijo brez pravega znanja in informacij in ker me je Nalch-inb post vzpodbudil k razmisljanju sem se odlocila, da se oglasim tudi tu.
Ocitno se vedno veliki vecini ni jasno, da zgolj to, da imamo doma psa ki ima rodovnik se ni zadosten pogoj, da se lahko odlocimo za parjenje, nikakor pa to ne pomeni, da imamo dovolj znanja. Vsi tako radi pametujemo kaj in za kaj rodovnik sploh je in od dejstva, da je pes rodovniski do vzrejnega psa/psice je se dalec. Tudi vzrejni pregled (ki je btw pri vecini pasem hmhm kako bi se izrazila, se vedno na zelo slabem nivoju, saj ga dobi marsikateri predstavnik pasme, ki standardu nazalost ne ustreza) se ni dovolj. Vsi, ki razmisljate o parjenju svoje psice (ja, predvsem psice, pri psu je ponavadi malo lazje) najprej razmislite, ce res imate potrebno znanje? Pa ne mislim zdaj znanja o negi mladicev (kar tudi ni zanemarljivo) ampak znanje o sami pasmi (pa ne zgolj standard in par let izkusenj z enim predstavnikom te pasme in razni blabla po forumu), paritvenih kombinacijah itd. Nazalost sem prepricana, da vecina primernega znanja nima (pa ne samo pri civavah) in ce smo bili odgovorni ob nakupu in smo odgovorni lastniki stirinozcu potem bodimo odgovorni tudi ko stopimo korak dalje, na pot do vzreje. Kam se mudi? Ce prav vem, ste vecinoma tukaj se vse zelo mlade in imate se veliko casa za vzrejo oz. karkoli pac, torej vsem svetujem da o tem konkretno premislite, preden se zaletite. Verjetno si ne zelite, da bi vas cez 10 let vsi poznali kot nekega ˝levega˝ vzreditelja, ki nima pojma, ali pac? Zame so ti. vzreditelji ki to pravzaprav sploh niso, saj nimajo potrebnega znanja, popolnoma enaki oz. zelo podobni kot vsi ostali šteparji, samo malce lepše zapakirani. Res je, da ponavadi (ali pa tudi ne) lepše skrbijo za mladicke, jih ne prodajo vsakemu....res pa je tudi da za to dobijo vec denarja kot steparji, vendar pa se vseeno ne delajo v dobro pasme.
Sama se ze kar nekaj casa aktivno ukvarjam s kitajcki, imam okoli sebe kar nekaj ljudi ki se na pasmo spoznajo, tako pri nas kot iz tujine in so priznani vzreditelji, pa se še vseeno ne počutim dovolj ˝sposobno˝ da bi imela leglo. Zakaj? Zato, ker ne mislim da vem vse o pasmi samo zato, ker poznam standard, nekaj zgodovine, imam kar nekaj izkusenj in doma dva kitajcka, spremljala sem ze par legel od paritve do odhodov v nove domove (oz. smo se vedno v kontaktu), lahko recem da sem kar na tekocem z dogajanjem v tej pasmi itd. Pa se mi to ne zdi dovolj, ker ob brskanju se vedno vsakic znova odkrivam kaj novega, da o poznavanju dolocenih linij niti ne izgubljam besed, saj se za kvalitetno preucevanje le tega porabi uf uf casa. Kaj je namen mojega posta? Niti podrazno ne zelim biti zaljiva ali napadalna, samo opozoriti oz. vzpodbuditi zelim k razmisljanju vse, ki se odlocate ali pariti ali ne, v upanju da se bo zdajsnji trend (ki je nazalost prisoten pri vecini pasem) unicevanja pasem obrnil v prid pasme. Tema je sicer obsirna in se da o njej debatirati vec dni skupaj:) toliko samo v razmislek.
Lp vsem vasim civavicam;)
