Da še nadaljujem včerajšnji prispevek...
Leto prej smo bili v Genovi. V vseh kampih v Italiji ne marajo psov tako, da je bolj zanesljivo prej se pozanimati. No mi smo imeli srečo in smo takoj našli enega malo bolj iz mesta, kjer niso nič komplicirali. Sploh so Italijani čudni tiči, očitno se blazno bojijo, da jim bo kdo okupiral njihovo privatno ozemlje; vrt, dovoz, garažo itd., kajti povsod mrgoli napisov DOSTOP PREPOVEDAN ipd. Hkrati pa je seveda povsod prepovedano za pse, tako, da moraš imeti blazno srečo, da dobiš npr. košček obale kjer so pozabili obesiti kakšen tak napis. Ker ne silim rad v težave in upoštevam tudi razne paranoične prepovedi, smo se tako šele zadnji dan malo namočili v morju. Čeprav se mi zdi, da so drugače kar tolerantni in še kar prijazni. Vozili smo se z lokalnim vlakom kjer naj tudi ne bi bilo dovoljene za pse, pa ni nihče težil.
Imajo pa eno drugo zanimivo zadevo: dog nursing. Namreč, v genovskem akvariju, ki je največji daleč naokrog, lahko psa daš v varstvo, posebej za ta namen imajo prostor z nekaj boksi za pse. Sicer je treba plačati ni pa kakšna grozno visoka vsota, odtehta to, da imaš psa na varnem...
Prav tako daš lahko psa v varstvo v safari parku blizu gardskega jezera, kjer smo se ustavili za par dni nazaj grede. Okrog gardskega jezera je ogromno kampov, povsod psov ne marajo, toda z lahkoto se najde tudi psom prijaznega.
Žal pa nimam takih pozitivnih izkušenj iz naših krajev. Spomladi smo bili na izletu na Obali, hoteli smo si ogledati formo vivo v Seči, to je park - trava in drevesa in pa seveda skulpture, toda psom je vstop prepovedan! Ista zgodba v sečoveljskih solinah, če ste s psom, niste dobrodošli. Menda iz higienskih razlogov, halooo!!! V formi vivi stoji na vhodu razpadajoč kiosk, vsepovsod polno smeti, prepričan pa sem, da je, vsaj v sezoni, veliko več človekih iztrebkov tam okrog, kot pa pasjih. Seveda pa je lažje nabiti tablo s prepovedjo, kot pa postaviti koš za odpadke, mogoče celo z vrečkami za iztrebke. Ravno tako soline: ena največjih ornitoloških zanimivosti daleč naokrog, hvala bogu, da je tako, zelo pa bi me zanimalo, kako so navadili vse tiste miljone ptičev, da hodijo na wc... oz. kdo pobira njihove iztrebke, ko se tako bojijo, da bodo morali čistiti za mojim psom!
Prejšnjo soboto smo bili na Snežniku. Bilo je zelo mraz, leden veter je bril po vrhu. Čeprav imamo malico in vse ostalo s seboj, bi si v tistem mrazu rade volje privoščili kakšno joto ali golaž, toda na vhodu v kočo te pričaka napis, da je vstop psom prepovedan in pa ...zadušljiv vonj po urinu iz wcja, ki pa seveda nikogar ne moti. Kot nikogar ne moti umazanija na gojzarjih planincev, niti vonj prepotenih majic sušečih se nad pečjo, hrup, pijančevanje, cigaretni dim itd.
Ista zgodba na Krimu. Verjetno ti planinski oštirji, ki se vsi po vrsti razglašajo za pristne privržece narave, njene čuvaje in menijo, da opravljajo nekakšno poslanstvo v hribih, ne berejo tega foruma, bom pa vsekakor našel drugo pot, da jim sporočom vsaj to, da če oni ne marajo mojega denarja, jaz še precej manj potrebujem njihove koče...
