Za vse, ki bi bili radi veterinarji... Sama sem pred študijem obiskovala tehniško gimnazijo na BIC (takratna srednja agroživilska šola). Iz gimnazije je prišlo na veterino zeloooo malo ljudi, dosti več jih je prišlo iz programa veterinarski tehnik (potrebno je bilo dodatno delati kemijo, ampak z malo truda se da). V prvem letniku faksa, so veterinarski tehniki vsaj nekaj vedeli o anatomiji, o kateri se nam gimnazijcem ni niti sanjalo... Sicer so nam rekli na faksu, da nam bo šla kemija bolje, kot tehnikom... Pa lahko povem, da meni osebno ni šla, ker mi tudi v gimnaziji ni šla. Tako da če bi bila še enkrat pred odločitvijo-srednja veterinarska obvezno
Drugače pa sam študij... Je zelo zahteven. In dr.vet.med. ne pomeni samo biti veterinar v ambulanti. V prvem letniku se učiš predvsem anatomije, histologije, kemije... Težki predmeti, ogromnooooo učenja... Vsak izpit je kot neke vrste ponovna matura. Z izjemo da je bilo za maturo 4 leta učenja, za izpit pa... Hmmm... 4 tedne npr. Problem je, da si v prvem letniku cele dni na faksu. Kolokvije je potrebno delati za sproti. Najpomembnejši so samodisciplina, dobra organizacija ter resnična volja. Ker večino mine veterina kmalu ko pridejo prvi kolokviji. Stvar, ki me najbolj moti na veterini, je slaba organizacija... Ko greš študirat, si misliš da bo vse, s čimer se boš moral ukvarjati učenje. Pa ni res. Stalno se neke stvari spreminjajo, ves čas moraš slediti na forumu, kaj bo kdaj, s kom se boš menjal pri določenih vajah...
En tak teksas... Ko se pogovarjaš z ljudmi na drugih faksih, nimajo težav s tem, ker so stvari precej urejene. No pri nas NISO.
Potem sam študij-večinoma je povdarka na EKONOMSKIH živalih. Žival ima svojo ceno. Ne zdravi se je, če se ne splača. Če se ne splača, gre raje v klavnico. Tako je na veterini, s tem se srečujemo vsak dan. Veterinarji skrbijo tudi za nadzor nad živili živalskega izvora-beri MESO. Hodi se v klavnico, dela se na klavni liniji, uči se stvari, ki se jih učijo tudi živilci... HACCP, bakterije, kvarljivci živil itd... Računa se krmne obroke za krave, svinje... Psi, mačke, da o eksotih niti ne govorim... Se komaj srečaš z njimi. Z živimi živalmi se začneš srečevati šele v 3. letniku. Tako da vsi, ki nameravate iti na veterino zaradi psov, mačk ali česa manjšega... Priporočam študij v tujini, če si le lahko to privoščite. Ker naš študij je zastarel in ko prideš s faksa, ne znaš praktično nič. Pa ne, da bi bil to nek lahek študij... Ni-ker je težek ne samo zaradi količine podatkov, ki se jih je potrebno naučiti, ampak predvsem zaradi različnih pogojev za napredovanje v višji letnik. Pa gradivo iz katerega se učimo... Večina gradiva ima starejši datum, kot letnica našega rojstva... Tako, da če bi imela možnost, bi šla študirati v tujino. Ker tega nisem imela, bom pač doštudirala v Ljubljani ter si iskala prakso v tujini. Ker veterina definitivno je to, kar želim delati. Ker rada delam tudi terensko delo, ki veliko sošolcem ne diši (aja še ena plat veterine-v višjih letnikih redno smrdiš po prašičih in kravah-tako da če bi imeli s tem probleme-ne it na veterino). Tako da-veterina je težek študij in težek poklic. Ko se zaveš, da boš nekoč dejansko veterinar in bodo ljudje k tebi pripeljali neko žival, ki jim je vir preživetja ali pa njihov edini družinski član in bodo od tebe pričakovali, da ugotoviš kaj tej živali je in da jo ustrezno zdraviš... Jaaaaoooo
Dobiš prav krizo identitete ter podvomiš v svoje sposobnosti. Ker verjeli ali ne... Veterinar nima nič manjše odgovornosti kot zdravnik. Ko ti navsezgodaj zjutraj za praznike pripelje starejša gospa uspavati njenega ostarelega psa, ki je še njen edini član družine... Jokaš z njo. Ker čustva so čustva... In ko ti kljub vsemu vloženemu trudu pogine npr: ekonomsko veliko vredno žival... Ljudje dostikrat tožijo veterinarja... Pa ko ti pripeljejo popolnoma zdravo žival in hočejo, da jo uspavaš, ker so se je naveličali (čeprav je to zakonsko prepovedano)... Zna biti zelo naporen in težak poklic. Pa vendar po drugi strani zelo lep, ko komu rešiš življenje. Vendar zelo malo veterinarjev dejansko dela z živimi živalmi oziroma zdravi živali. Veterinarji delajo tudi v klavnicah, živilskih obratih, kot inšpektorji, kot trgovski potniki za farmacevtske firme itd... Pa problem je, ker nas je preveč in je konkurenca huda. In v naši predragi Sloveniji to ni najbolj cenjen poklic, ker veliko ljudi misli, da nimamo nobenega znanja ter da cele dneve božamo mucke in kužke. Vendar za razliko od zdravnikov, ki morajo vedeti, kako zdraviti eno "živalsko" vrsto, se veterinarji srečujemo s sesalci (ki imajo različne bolezni, različno anatomijo, fiziologijo, različno zdravljenje), pticami, plazilci, pajkovci, ribami, čebelami itd...
In če koga tudi vse to ne odvrne-potem GO FOR IT
Aja-še to. Dobro je obvladati nekaj tujih jezikov, ker je zelo malo literature za študij v slo jeziku