Od kar imam Tari, mislim, da nikoli več ne grem na drugo pasmo, ker sem se 110% zaljubila v njo, pa čeprav sem bila nekoč proti malim zverinicam (dokler nisem kot darilo od staršev dobila višavskega terierja in prvič spoznala prednosti malih pasem)
Ali pa imam samo srečo, ker ima res najboljši karakter. Kot da sploh nebi bila kuža, ampak en mali nezahteven otroček;)
Povsod hodi za menoj, je igriva in hkrati zelo nežna psička in mi da res zeloooo veliko ljubezni. Pri 2-eh mesecih sem jo naučila vseh ukazov, ki jih zna sedaj in sem bila ka rmalo šokirana, kako pametni so ti psi.
Za njo sem se odločila predvsem zaradi Nek-a, mojega višavskega terierja, da bi imel družbo in bi mu bilo lažje, če je par ur sam doma in ta odločitev je bila res super, ker se super razumeta in nekaj najlepšega je gledati 2 kužata kako se igrata. Prej se je Nek kar nekajkrat polulal v hiši, če mu kaj ni bilo prav, od kar je z nami tudi Tari, tega ni storil niti 1x več. Na začetku je sicer malo renčal nanjo (ker ni nehala skakati po njem), ugriznil je ni nikoli, in ker je Tari terierček, se seveda ni dala in ni odnehala drezati vanj, dokler se ni predal in ugotovil, kako luštno se je igrati:)
Sedaj lahko rečem, da sta nerazdružljiva.
Hvala bogu, je do sedaj zdrava in upam, da bo vedno tako, čeprav je nerodovniška. Res pa je, da mi je to leglo priporočal nek veterinar sam, ker dobro pozna mamo in očeta moje psičke in sta oba zdrava, drugače bi se verjetno odločila za rodovniško leglo.
Pri slabih 10-ih mesecih tehta 2700g, oz tako je že cca 3 mesece. S čopkom nimam nobenih problemov. Zvečer ji ga podrem, zjutraj pa samo pokažem glavnik in elastiko in sama pride k meni in mi nastavi glavico, da ji ga naredim
(s krokodilčki nimam dobrih izkušenj, kolegici se je celo zgodilo, da se mu je naredila rana na glavici, ker so ga grabljice od krokodilčkov ranile, tako da uporabljam le manjše elastike-obvezno take, ki so kot iz tkanine ampak vseeno tanke. Navadne ali tiste male za kitke mi niso ok, ker ji lomijo dlako in jih je težje odstranit, ne da bi jo pocukala).
Strižem jo kar sama, morda malo drugače, kot bi jo morala, vendar mi je taka zaenkrat najlepša:)
Drugače smo bili tudi že na morju, vožnjo super prenaša, komaj čaka, da gremo kam z avtom. Vode se še malo boji, ker je bila še majhna in so jo motili valovi:), vseeno pa je firbec in če je bila voda čisto mirna je šla takoj notri, tako da mislim, da bo letos že korajžno plavala (za razliko od Neka, ki ga ne pripravim niti, da bi šel 1m do vode)
Evo, sem kar preveč napisala:)))
Prilagam še nekaj slikic mojih dveh cukrov...
Čisto svežih sicer nimam, te so narejene jeseni.
