Moja zverina bi se zdaj, po treh letih in pol rednih obrokov, ce bi bilo po njeno, pozrla tudi cel zakelj briketov (in potem pocila, seveda). Kjer le more, takoj pozre karkoli se ji zdi uzitno (ceprav nekih cudnih nagnenj nima, vseeno "pada" na hrano) - hrana za dihurje in macka je v nevarnosti takoj, ko za sabo zaprem vrata. Tudi, ce je do takrat spala, je v tistem hipu, ko primem za kljuko za na obhodu in cekira, ce sem kaj pozabila umaknit. Enako je zunaj, kljub temu, da je na vrvici, da imam oci na pecljih, mi redno pozira razne svinjarije (no, tukaj gre zahvala nekaterim sosedom, ki skozi okno stresajo svoja nedeljska kosila - res je strasno, bi se dalo skoraj prasicjo anatomijo ucit na nasem travniku) ... Tudi ce ravnokar zmaze svojo porcijo, je vedno pripravljena na se in z najvecjo pozornostjo caka, ce mi bo slucajno kaksen koscek padel na tla, ko tamalim pripravljam hrano. Kar se tega tice, je obupna ...
Jaz bi (in sem, ko sem Spelo dobila), naredila tako kot je napisala Tecka - vsaj nekaj casa bi mu dajala malo manj hrane kot je predpisano za njegovo tezo. Ga je pa potrebno redno tehtat in kolicino prilagajat, ker zredil se bo nedvomno. Mislim, da po kaksnem mesecu lahko gres na 100% kolicino, ampak stevilo obrokov pa zmanjsuj zelo pocasi (v vsakem primeru, dva je minimum).
m.
