To pa je tako kot bi opisovala mojega Jaya, je v bajti tudi imel tekaško stezo in sedaj smo se preselili v stanovanje in so bolečine v tačkah zmanjšane. Očitno se je v eno nabijal ob ograji. Je pa bil rad zunaj, medtem ko Aija nisem nikoli puščala zunaj in kasneje si tudi ni želel, sploh ni vedel kaj si naj počne, ko je Jay preganjal mimo vozeče avtomobile. Je pač on potem Jaya preganjal, ampak se je hitro odločil, da je to brez veze in se vrnil v hišo spat.
Ai dejansko pobesni samo ko je kaj za delat...past Jaya ali sanke, lovit frizbi ali agility, pa joj, poslušnost, tam se mu pa meša pa rabiva 5 minut, da se zmeniva, da poleg ni skakanje meni v faco. Drugače je totalno skuliran in izgleda, da se mu še tace ne da premaknit. Na tekmah v boksu spi na hrbtu, za ogrevanje ga morem včasih prav vlačit ven, ko pa zagleda ritual za start pa se mu zmeša, no potem pa zgleda tako podivjan, da imaš občutek, da ne bo dveh zaporednih ovir sposoben nardit, po teku pa mu morem samo cufo v gobec zatlačit, ker me drugače razbije.
Rabi pa vsak dan dvakrat minimalno šprint na polno in enih 10 minut v eno, da še komaj diha in se na koncu že vleče. No, potem pa lahko normalno začnemo funkcionirat v dnevu, drugače pa je tečen in samo godrnja in piska.
