Ubogi vaši havančki. Zanimivo, da se Stella in Jimi, sestra in brat, tako razlikujete. Sestrica ima težave, bratec pa ne.
Ne vem, ali je imelo to, kar smo mi naredili s prevozom do doma kakšen vpliv, mogoče bo pa komu lahko v pomoč.
Na forumu sem brala, da so kužki imeli težave pri prevozu domov. Tudi iz psarne, kjer smo mi nabavili kužka. Tako sem bila opremljena s cunjami, brisačkami..., vendar ničesar od tega nismo rabili. Na srečo.
Torej - iskat sva ga šla z možem (v Budimpešto). Sovoznik je v naročju imel prenosno torbo (mehka torba), ki je bila odprta. Tisti, ki je imel torbo v naročju je torbo položil roko in kužek je praktično ležal na/ob roki, da se je počutil zelo varnega in mu je bilo prijetno toplo. Po mojem se je počutil kot v leglu - toplo in varno. Na vsake 2 ure smo se ustavili, mu dali malo vode in mu omogočili, da je pretegnil tačke ter spustil kakšno lužico. Z možem sva se pri vožnji menjala, torej tudi pri držanju psa v naročju ;-). Pes je celo pot spal (6 ur) in ni bilo nobenih težav. Do nedavnega smo psa v avtu večinoma vozili spredaj, v torbi, na kolenih. Če sem šla kam sama, je bila torba na prvem sedežu in pes je lepo spal. Postopoma smo psa prestavili na zadnje sedeže, da se je lepo stegnil med otroka. Zadnjič, ko sva z možem šla v hribe, pa sva psa zavezali na zadnjih sedežih in je lepo spal. Vsake toliko je pogledal, če je vse OK, sicer pa spal. No, seveda, ko se avto ustavi, preveri, kje smo ;-) Zelo rad namreč spremlja okolico
Držim pesti, da bo tudi vašim kožuščkom, med vožnjo, kmalu dobro.