Pred leti za havančke sploh nisem vedela. Če bi, potem najbrž ne bi razmišljala o drugem psu. Otip dlake je pri havancu tako prijeten, da v prvem trenutku pomisliš, da imaš v rokah najmehkejšo plišasto igračko. Pa tako nežen je. Kot puhek.
No, mogoče še primerjava z višavcem - havanci so nekoliko manjši, pa še vedno dovolj robustni. Višavc je bolj "možat", o simaptičnosti sem tudi že napisala, vendar ... ga ne zamenjam s havancem ;-) In res - sobivanje s havancem, tako kot pravi buba, je čista uživancija. Koliko smeha, koliko prijetnih trenutkov.... in najbolj hecno je videti odraščajoče mulce in odrasle moške, kako se ob crtanju havanca raznežijo. Havanček se jim kar prepusti. Držijo ga kot dojenčka, pes pa ob tem uživa. Kot da mu je to osnovno poslanstvo. No, ja, saj vem. Drugi lastniki psov bodo o svojem rekli podobno. Sem že imela večje pse in rada imam velike mrcine, vendar havanca ne dam ;-) Havanček je priročen - majhen, da ga vzameš v naročje, ali ga dam v bisago/torbo (vsaj našega) in greš z njim kamor koli ter dovolj zmogljiv, da brez težav obvladuje 2-tisočake.
Edini minus je dlaka, na katero se prijemlje nesnaga. Zato mu dlako skrajšam, redno češem, po potrebi, običajno 1x mesečno, skopam.
Sicer pa - ljudje smo različni, naše potrebe, naš čas, tudi. Tako da, kar pogumno si ogledati čim več pasem, obiskati rejce, si ogledati razstavo in kakšen film na spletni strani Animal Planet in se potem odločiti. Odločitev še zdaleč ni lahka. Srečno.
