Ima garje, toxoplazmozo, bolhe, uši. Al pa greš čez cesto menjaš stran. Ko ti nekdo reče, moj pes nič ne bo naredil, odgovoriš, da boš pa ti. Pač, ja. Eni so grozno zaverovani "saj nič ne bo". Enim je pa jasno in ti pomagajo. Pomaga tudi, če daš na svojega ovratnico s špicami navzven, če se oblačiš kot emo ipd.
Ne vem no. Jaz sem večkrat rekla, da se moja boji, da hoče met mir, da ne mara neznanih psov...Pa sem večkrat slišala "moj bi se samo igral, naš ne bo nič naredil". Ja, lej. Da vleti kot tele, je že to nevljudno. Psi, ki se znajo približat kulturno, ki znajo prebrat drugega psa, taki so pa nujni za resocializacijo.
So tudi cvetke, ki, čeprav je jasno, da se umikaš, greš v loku stran, ne oni še kar direktiva tja. In če imaš psa, ki ni stabilen, ki ni vzgojen. Je res treba pazit in izbirat sprehajalne poti, kjer imaš več opcij za evakuacijo in polne žepe pa samo nasprotno pogojevanje in odmikanje. Jaz moji še kdaj pomolim pod nos priboljšek, če greva mimo psa, ki vleče porti nama in je ožja pot. Ker nisem ziher, da je sposobna to shendlat brez da bi zarohnela.
Čim več se družit z normalnimi, stabilnimi, vzgojenimi psi. Ker vzgledi vlečejo. Dobri ali slabi.
Poveži se z lokalci in izven domače regije. Sploh razni greyhoundi so balzam za resocializacijo. Ker so v večini umirjeni.