KAj če bi vidva prišla sem in si ogledala, kako živijo moji mladički, kaj z njimi počnem in ne govorita na pamet? Vsak dan se vsakemu posamezno posvetim po četrt ure, da z njim kakšno stvar vadim, ga na kaj navajam, naredim še kakšen test več ali ga česa naučim. Pridita in poglejta, potem pa govorita in obsojajta. To dovolim tistim, ki me dobro poznajo, me spremljajo in ne nekoga, ki takole po netu nekaj na pamet sklepa. TOrej, vabim vaju, pokličita me na 031/308 258 in pridita pogledat. Potem pa obsojajta v tri dni.
Tudi to, koliko je lužic, koliko je pokakanega, koliko mi je to težko, mi ne govorita. Če že želita, je tega malo, ker odprem troje vrat in šibajo ven, ko pa opravijo potrebo, šibamo notri. Sedaj jih sprehajam zunaj izključno po sončku, ker je prehladno in bi se lahko prehladili. Če bi mi bilo težko poslušati cviljenje mladičev, čiščenje za njimi itd., se z vzrejo ne bi ukvarjala, ker je prezahtevna, vzame vsaj od 4 tedna dalje ogromno časa in odpovedi. In če bi bila egoist, mladičkov sploh ne bi dala stran še vsaj kakšen teden po 9. tednu, saj so takrat najbolj simpatični. Pridita in si oglejta, koliko imam različne kinološke literature, tudi zanima me, na koliko izobraženja,seminarjev itd. hodita vsako leto? Sama se jih udelelžim kar nekaj, no, lani in predlani sem šla le na enega, ker sta bila dva ravno v terminu, ko je Boni imela mladičke. In ker so letos trije zame najbolj zanimivi seminarji ravno v času, ko bi Bonini mladički imeli od 4-6 tednov, sem sklnila, da Boni ne bom parila, saj ne bi bilo fer do mladičkov, da jim ne bi mogla nuditi toliko, kolikor potrebujejo. Pa če želiš, sem zato tri rezervacije od Boninih mladičkov in še tri družine, ki se zanimajo še za Delio, preusmerila na leglo od Eki, ki ga bo verjetno imela jeseni, za dva pa smo dogovorjeni, da jim poskusim najti kakšnega kužka te pasme iz tujine, vendar želijo pri meni šolati mladička in dobiti vso opremo in hrano. Se ti sanja, koliko enih poti in dogovorov je treba, da najdeš kvalitetno opremo za mladičke? Ti povem, kolikokrat sem zaman šla po trgovinah, ker smo se dogovorili in niso pravočasno naročili, ne dobili pravočasno naročenega? Že drugi me sprašujejo, zakaj delam toliko uslug drugim in s tem končno skrajšujem svoj službeni čas in čas, ko bi raje bila z družino?
Kar se bolezni tiče, lahko mladički fašejo kakšno nalezljivo bolezen do tretjega tedna po zadnjem cepljenju, to je skoraj pri 5. mesecu. To mi je povedal moj vet. Vsi imajo navodila, da se do takrat ne družijo s psi, za katere 100% ne vedo, da so cepljeni in niso bolni. Tudi k meni prihajajo na obiske ljudje in od včeraj tudi drugi kužki, da se navadijo tudi na velike pasme, do katerih so sicer zadržani. In ko začnemo z igralnimi uricami, se bomo spoznali tudi z manjšimi konji, pa hojo ob pločniku ob kar motorni cesti, kjer imajo tudi na začetku težave. Moj malinko, ko sem ga dobila - sem šla preverit, skoten je bil 16.11., dobila sem ga 18.11. sem povedala, pri Nuški Sergo, pa jo pokličite - je rabil dva tedna, da se je navadil mirno hoditi ob prometni cesti, saj je prej živel v taki tišini, da tega ni bil vajen. No, sama z mladički hodim na travnike ob avtocesti, da se na te zvoke navadijo, a nekaj drugega bo, ko gre avto meter od njih.
Bolezen lahko sama prinesem notri s čimerkoli. Že ko pride kdorkoli na obisk, lahko kaj prinese. Pa jaz samo na en okužen drek stopim, pa če pridejo mladički do tega čevlja, mi vsi zbolijo. Ali veš, kam vozim mladičke zdirkat, v strahu, da mi ne zbolijo, če je tam kje hodil kakšen bolan pes? Prideš pogledat? Ne na večji travnik 100m od hiše, kar bi bilo najlažje. Dam jih v avto in se odpeljemo nekam na samo in odložim jih čim dlje stran od ceste, po kateri sem se na travnik pripeljala. In to počnem vedno, ko je sonce, to pri tem leglu ni veliko, pri Boninem pa je to bilo vsak dan dvakrat. Če se mi ne bi dalo dosti ukvarjati z mladiči tega verjetno ne bi počela. Ko sem imela prvo Bonino leglo, smo bili še v Bežigrajskem dvoru. In sama v službi, čeprav še na porodniški uradno, pa sem vseeno dvakrat na dan jih popokala v avto in smo šli na najbolj oddaljene travnike ob Nemški cesti. Res je, da smo sedaj v čudoviti hiši, da imamo nekaj parcele, po kateri se lahko mladički znorijo, vendar sem sama pristaš, da morajo spoznati različno okolje, zato gremo v gozd, pa po makedamo, asfaltu, čez nizek potoček, preko vej itd.
Seveda bi lahko delala po liniji najmanjšega napora, jih imela samo cel dan spuščene po stanovanju - to so itak - in ven bi jih spusila na našo travco, pa komot bi jih imela samo na briketih in zjutraj in zvečer na mleku in bi tudi preživeli. A to ni moj način. In kadar se mi ne bo več dalo ukvarjati z mladiči, ne bom več vzrejala. Še enkrat, vabim vas k nam, na Brezovico in se sami prepričajte, kako težko se godi tem mladičkom. Potem pa klevetajte okoli.
In če bi se hotela čimprej znebiti mladičkov in se z njimi več ne ukvarjati, mi na misel ne bi padlo, da jih imam potem vsako soboto na grbi tja do 8 meseca na šolanju. Saj bi jim lahko rekla, da imajo kup tečajev, pa naj gredo na katerega od njih. Zakaj pa hodijo iz drugih tečajev k meni? Verjetno zato, ker je očitno pri meni res vse najslabše...
Ne govori, kje je kaj splošna praksa, če poznaš nekaj vzrediteljev svoje pasme. Povem ti, da je npr. za vzreditelje malinkotov splošna praksa, da jih oddajajo pri 6. tednih, ker sem se sama pred leti, ko sem morala dati po osteosarkomu na stegnu mojega malinkota uspavati, zanimala. Pa sem se zanimala pri tistih vzrediteljih, ki so mi jih priporočili tisti, ki z malinkoti delajo na mednarodni ravni in tem zaupam.
Sama se zanimam za samičke iz Anglije, Finske in Avstralije. Za Finsko so mi pri treh psarnah rekli, da rezerviram psičko sedaj in jo dobim v 7. tednu, pridem ponjo ali mi jo pošljejo po avionu. In ker meni vzreja veliko pomeni in sem si res zabila v glabo imeti kar najlepše predstavnike te pasme v roku desetih let, grem poleti sama na Finsko si ogledati vzreditelje in njihove pse. Prav tako sem konec poletja povabljena v Anglijo, da si pri dveh psarnah ogledam pse in se pogovorim z vzreditelji. Edino Avstralija mi je predaleč in tja na obisk ne bom hodila. Tudi zato, ker v finskih psarnah sedaj uvažajo kar nekaj Avstralskih plemenjakov, ki si jih bom ogledala poleti. Ja, hodim okoli in ne parim s prvim, ki ga spoznam. In po vsaki paritvi pogledam, kakšni so mladički, kaj moram še izboljšati pri vzreji.
Moda se tudi približno ne spustijo pri 9 tednih. Tudi to sem se pri mojem vetu pozanimala in je lepo povedal, da se lahko spuščajo do 4. meseca. A naj po tej logiki imam mladiče do tega časa?
V času, ko so pri meni, jih tudi stestiram, če so alergični na katero hrano in to napišem bodočim lastnikom, čeprav do sedaj na srečo še nihče ni bil alergičen na nič, kar sem jim dala - pa se spet pridi prepričat, koliko pojedo konzerv, paštet in podobnih svinjarij. Če bi se mi ne dalo ukvarjati z mladiči verjetmi, da jim ne bi vsak dan dvakrat kuhala...
Če ste kaj slišali za socializacijo, potem bi morali vedeti, da je čas od 5 tedna dalje za to idealen. 5. teden še za skupinsko socializacijo, se pravi, da se vsi skupaj, naenkrat na nekaj privajajo, naslednji teden lahko že s posamično socializacijo. Sama s tem začnem, od navajanja na razne zvoke, poke, piske, krike, glasne zvoke gospodinjskih aparatov, traktorjev, mimovozečih motoristov, pa na mirno ležanje ob vožnji z avtom itd. In kako gre kakšnemu mladičku takoj poročam bodočim lastnikom. Vesela sem, da imamo ta forum in lahko tudi javno napišem, kaj smo počeli in kako je komu šlo. Tako spoznavajo lastniki moen bodoči značaj, morebitne strahove, kjer jih tudi učim, kako jih lahko omilijo. POvej mi, koliko vzrediteljev se takole cele dneve ukvarja z mladički, kot se jaz? Tudi zato sem se odločila, da letos ne bom imela dveh legel, ker moram ob delu z mladički precej skrajšati čas, ki bi ga sicer raje preživela z možem in mojima majhnima hčerkama.
Skratka, vabim vaju pred vsemi, da prideta in si ogledata, kako zelo slabo vzrejo imam, kako slabo skrbim za mladičke, kako zelo so zanemarjeni, kako vse smrdi, ker jim enkrat dnevno počistim itd. Ko pa se prepričata, imata dokaze o moji slabi vzreji, poročajta javno po netu, kar sta videli. Do takrat pa si ne izmišljujta.