Čara, ta članek je napisan za Ameriške škote, ki se zelo razlikujejo od naših. So veliko večji in močnejši, glava je drugačna, dovoljeni so beli škoti, pri njih je veliko inbreedinga itd. Pri naših škotih težav z epilepsijo in zasukom želodca skoraj ni. S slikanjem kolkov plemenjakov in plemenk tudi z displazijo ni težav. Za CEA velja enak podatek kot v ZDA, da so sicer večinoma affected, ampak to ne vpliva na vid sam. Za PRA in katarakto, ki sta usodnejši, pa je večina evropskih škotov free.
Edini resen 'problem' pri nas je mdr1 gen, ki zna povzročiti kakšno težavo, če nisi dovolj ozaveščen. Ampak če veš, katerih zdravil se moraš izogibat, potem načeloma ne bi smelo biti problemov. Bolj občutljivi so na narkozo, zato se je treba z veterinarjem posvetovat, kakšno vrsto narkoze psu dat in mogoče celo manjšo količino, kot ostalim pasmam.
Avtoimunske bolezni pa so med drugim tudi posledica parjenja med sorodstvom, psi ki imajo visok COI (torej procent, ki pove, koliko skupnih prednikov imajo), so bolj nagnjeni k alergijam, avtoimunskih boleznim, problemom s plodnostjo itd. Ampak to velja za pse vseh pasem, ne samo za škote.
Kaj točno pa se je tvojemu psu naredilo na ustih? Mogoče je le občutljivost na hrano, pa bo minilo. Sama sem opazila da ima veliko psov (ne le škotov) občasno rdečino pod gobčkom, na smrčku ali na ustnicah, pa to vse mine.
