Davor, se ne strinjam. Ene ali dveh vzgojnih ob pravem času na pravem mestu (ali pa celo neupravičeno) ne moreš enačit s pretepanjem otrok, ki pusti posledice na psihi in se večkrat dogaja brez razloga kot z razlogom.
Glede kaznivih dejanj pa takole; ko sem prej govorila o tem zakaj se otroci obnašajo tako kot se in družbi.. Pa daj nehaj mi tu z enimi kaznivimi dejanji, kot je ena čez rit otroku, ko imamo na drugi strani kompletno vlado samih kriminalcev. Saj vem.. sedaj pišem proti temu, kar načeloma mislim, da to, da nekdo nekaj počne narobe ne opravičuje naših napak, ampak dejansko pa govorim o tem, da nehaj mahat s temi "zakoni" kot da so nekaj blazno pomembnega in se rajši prestavi v prave, življenjske situacije, kjer se ljudi včasih tudi na smrt pretepa, pa jo storilci odnesejo nekaznovano. To je tisto, kar vzgaja naše otroke v negativno smer in ne občasna upravičena ali neupravičena klofuta!
A to, da so psihične zlorabe težje dokazljive je zate argument, da jih lahko izvajaš? Namreč kot se bere iz nekaterih tvojih sporočil, ti to dostikrat počneš - npr. posegaš v osebni prostor čeprav veš, da je nekomu nelagodno, ali "zarobantiš",.....
Drugače pa ja, če hočeš to slišat, se strinjam, da so zakoni in če se jih ne držiš, pač riskiraš kazen. Kar se mene tiče, so včasih tako neživljenjski, da se, kljub temu, da se sicer trudim, da jih spoštujem, včasih zavestno odločim da jih prekršim in za take primere se tudi zavedam posledic in sem jih pripravljena sprejet. Sem pa mnenja in mislim da je to tudi bistvo teh debat, da je potrebno določene zakone spremenit oz. kazni za neupoštevanje prilagodit stopnji prekrška. Ne moreš npr. nekoga, ki brutalno vsak dan pretepa otroka kaznovat enako kot nekoga, ki otroka enkrat v celem življenju poči čez rit, ker je izgubil živce. Vsi smo krvavi pod kožo in vsi delamo napake, prekrške, kršimo tudi kakšen zakon, razlike pa vseeno so med enimi in drugimi.
Otrok pa je čisto nekaj drugega, ne odgovarja zase, deluje impulzno in se lahko tudi pač zgodi da
No, tu se pse komot enači. Pes ne odgovarja zase, deluje impulzivno,.....
.. skupen zaključek je torej; lastniki psov naj pazijo na pse, kar pa ne zmanjšuje odgovornosti staršev, da pazijo na svoje otroke
In sedaj povej, kaj pravzaprav narediš, če otrok navali na tvojega psa (ki recimo da mu otroci niso simpatični), se ti s psom umikaš in otroku razlagaš da so lahko posledice, opozoriš na to starše, oni pa vsi kar za tabo in se ne zmenijo za opozorila, niti za že zelo odkrite grožnje? Moja pravica je biti tam s psom na tistem mestu ravno toliko kot njihova in že to, da se s psom umikam se meni ne zdi prav in najmanj, kar bom v takem primeru naredila po vseh opozorilih je to, da bom fizično posegla v otroka tako, da ga bom odrinila in če ga to ne bo ustavilo, se stvari lahko hitro stopnjujejo tudi v kaj več.
No, pa saj pravim.. zame ne gre.. me ne moti, tako kot ne moje psice in celo imam zelo dobre izkušnje, ko me ljudje vedno vprašajo če smejo ali če sme otrok psa pobožat in počakajo, da jo primerno primem, da jih v valu navdušenja na podre po tleh.. ampak govorim o vseh tistih, katerih psi se ne počutijo dobro in kjer niti opozorila ne zaležejo. Pa ne gre samo za otroke, ampak tudi za nadležne spuščene pse neodgovornih lastnikov, ki se z relativno varne razdalje zaganjajo v privezane pse,...........