Tema: pes SPET ugriznil

[Jana*]

Meni pa ni jasno, kako lahko enačite npr. foc za uho - s pretepanjem??  Pardon, ampak tole zdej je pa že malo preveč. Nihče od nas ni govoril o udarjanjju, konstantnih reševanjih problemov z udarci itd.. - in niti ne moreš dajat primerov kot npr. "starš raje udaril otroka, ko mu skoči na cesto, kot pa da bi ga dosledno vsakič prijel in odnesel nazaj".  Mislim da smo (skoraj) vsi dovolj zreli, da vemo - da je bil foc, ali pok po riti v omenjenih primerih mišljen kot enkraten dogodek, in ne vsakdanje pravilo. 

[Davor]

Meni pa ni jasno, kako lahko enačite npr. foc za uho - s pretepanjem?? 

v obeh primerih gre za telesno kaznovanje, če prelistaš stran ali dve je bilo mnogo napisano o tem. Nič ni bilo tule rečeno kar uradna stroka ne razlaga med drugim tudi zakonodaja

[*LuNa*]

kar pomeni da smo mu prej že 13500krat to razložili in naredili na tak način kot si ga ti opisala.   

Ja sej vztrajnost .... da misliš resno, bo otrok videl, če vedno reagiraš enako, ne pa da uporabiš silo. S tem samo otroka učiš, da če ga nekdo ne "uboga", mora uporabiti silo. Potem se pa sprašujemo, od kje toliko nasilja med otroki ....

[*LuNa*]

Mislim da smo (skoraj) vsi dovolj zreli, da vemo - da je bil foc, ali pok po riti v omenjenih primerih mišljen kot enkraten dogodek, in ne vsakdanje pravilo. 

nihče tega ni enačil, povemo pa, da je oboje oblika telesnega kaznovanja, razlika je le v uporabljeni moči.

Očitno vsi le niso tako zreli, da  bi dojeli, da nasilje (kamor sodi tudi ena okol ušes, vzgojna po riti, foc) ni sprejemljivo nikoli in nikdar. In če starš ne zna drugače postavit avtoritete, je to problem starša in ne otroka.

Res se sprašujem, kako sem uspela brez vzgojnih vzgojiti svojo psico in svojega otroka. Pa kljub vsemu da sta oba ultra trmasta po značaju ....

[n+n]

Ja sej vztrajnost .... da misliš resno, bo otrok videl, če vedno reagiraš enako, ne pa da uporabiš silo. S tem samo otroka učiš, da če ga nekdo ne "uboga", mora uporabiti silo. Potem se pa sprašujemo, od kje toliko nasilja med otroki ....

Pa se ti zdi, da je tudi pri vztrajnosti nekje meja? Da je enkrat dovolj "pozitive"? Da stvar,ki je bila povedana 13500krat in ni imelo nobenega učinka, tudi povedana 13501krat verjetno ne bo zalegla?
če sem malo ekstremna... v takem primeru bi raje "končala" pod drobnogledom socialne, kot pa da bi svojega otroka enkrat strgala dol s kakšnega avtomobila in si očitala, da če bi pa enkrat mal bolj konkretno popenla in mu dala kakšno čez rit, se pa to nebi zgodilo.

Psi in otroci (ja, si bom drznila in jih kar v isti koš pometala) so različni med seboj... In vzgojo je treba prilagoditi vsakemu posamezniku.

[sibila]

Meni pa je zelo zanimivo, da večinoma komentirajo/te vzgojo otrok tisti, ki sploh nobenega še niste vzgojili.

Kot da bi o vzgoji psa debatirali tisti, ki sploh psa nimajo. 

 

[TibiQ]

Davor, se mi zdi, da se narobe razumeva. Nikoli nisem rekla da je opravičilo, samo da so življenjske situacije povsem drugačne od napisanih in kljub temu celo zakon pozna in dovoljuje silobran.  Poleg tega že ves čas poudarjam, da so razlike med udarci in udarci, tako z vidika življenja nasploh, kot posledic, kot tudi z vidika zakonodaje, pa če ti to hočeš al pa nočeš priznat in zaradi mene lahko v nedogled ponavljaš, da ni razlik, pa pač so - to je dejstvo.

To, kar pišeš, da poznaš več očetov, ki so proti klofutam, kot matere je pa čisto logično. Moški (govorim pavšalno, seveda so tudi izjeme) se ne ukvarjajo toliko z družino, ne visi jim toliko stvari nad glavo in jim pač temu primerno ne poči film tako pogosto ali jim sploh ne, zato se tudi ne rabijo s tem ukvarjat.

Davor in Luna, tole vprašanje pa nima direktne veze z zagovarjanjem ali nezagovarjanjem vzgojnih klofut, pa me vseeno zanima kako bi vidva posredovala pri otroku, ki hodi v vrtec in je po rojstvu drugega otroka začel pretepat svoje vrstnike, "tepe" tudi svoje starše,... ob dejstvu, da starši pri tem otroku še nikoli niso posredovali s fizičnim nasiljem, ampak so skušali stvari "predebatirat",..... Pustimo ob strani, da je treba pač ugotovit kje leži vzrok za tako obnašanje in odpravit vzrok.. Kaj konkretno narediš, ko se tvoj mali otrok, ki res ne razume in samo izraža neko svojo tesnobo, zaganja vate in te tepe, ko tepe in cuka in ščipa prijatelje v vrtcu,.....? Pa zanimivo ane, da se otrok, ki nikoli ni bil deležen sile, prav na tak način znaša nad drugimi.

Sibila, da bi vedel, da se ne skače pred drveč avto, ne rabiš imet ravno lastnih izkušenj s tem 

[sibila]

TibiQ, saj nisem mislila, da ne morete ali smete, ampak zanimivo se mi je pa zdelo...

Misliš si že lahko kako je, ampak zagotovo vedeti pa ne moreš, če ne poskusiš oz. to doživiš.
Misšljeno na vseh področjih...

[TibiQ]

Sibila, ne vem kaj želiš sicer povedat. Meni se to, koliko vzgojenih otrok ima nekdo, ne zdi pomembno za debato o tem kaj je bolj in kaj manj primerno, ker je toliko enih faktorjev, ki vplivajo na obnašanje otroka, najpomembnejši pa je sigurno otrokov karakter.

Poznam primere, ko so imeli ljudje pse 30 let, pa z nobenim niso imeli težav, sedaj pa imajo kup težav z novim psom, ker je pač drugačnega karakterja..

Hočem povedat, da izkušnje sicer so pomembne, predvsem praktične izkušnje so pomembne za bolj naravne reakcije pri vzgoji,.. pa vseeno so te izkušnje bolj v pomoč, kot karkoli drugega, namreč vsak se enkrat prvič znajde v situaciji, ko mora dejansko začeti s prakso brez predhodnih praktičnih izkušenj in pri tem pa šteje poznavanje primerov iz okolice in sposobnost logičnega sklepanja in iskanja rešitev na podlagi teh primerov, pa v veliko pomoč je če ima človek to že v sebi (naravni talent), ker če se v nekaj sili, ni toliko učinka.... Saj v končni fazi psihoterapevti tudi niso sami (pre)vzgojili kup takih in drugačnih otrok s problemi, ampak uporabljajo vse to, kar sem prej napisala.

[sibila]

TibiQ, jao, ej, nič ne želim povedati, bila je samo pripomba v smislu heca na tole filozofsko debato.

[Davor]

in dovoljuje silobran.

verjetno nobeno sodišče v tej državi ti ne bo slednjega priznalo če gre za neoboroženega otroka (do poznih najstniških let) sploh če uporabiš psa za obrambo svojega osebnega prostorja, silobran je jasno pravno definiran
Opazarjaš na dokaze in dejstva, nisi nam dala prav nobenega vira. sam sem ti citiral uradno stroko, vzgojni udarec je udarec, moč in trajanje pa zgolj stopnjuje vpliv na nenormalno  socialno obnašanje otroka

Kaj konkretno narediš, ko se tvoj mali otrok, ki res ne razume  

Kar me preseneča tule je kako se kontrirate v vseh točkah vzgoje psa , ki jo na tem forumu zagovarjate.
A si pa mogoče pomislila da bi lahko tak starš z otrokom poiskal pomoč ? Imamo temu nemenjen storitve bodisi pedagoške kot zdravstvene, ki nudijo družinam svetovanje, terapije, tečaje, tudi za bolj problematične otroke..

Glej če se mi pes začne okolici škodljivo obnašati, ga ne zmorem več nadzorovati, bom stopil v kakšno kinološko društvo kjer lahko dobim strokovno pomoč in vodenje; vsekakor pa je to težje kot pa psa fizično kaznovati in ga spraviti kam v pesjak ali na ketno.

[TibiQ]

TibiQ, jao, ej, nič ne želim povedati, bila je samo pripomba v smislu heca na tole filozofsko debato.

OK, ni problema. Mene take pripombe malo zmotijo, ker sem se jih že naposlušala v obliki direktnih napadov, da nimam sploh karkoli debatirat, dokler še svojega psa nisem vzgojila (čeprav si danes upam trdit, da je moj pes med lepše vzgojenimi), pa dokler nimam BBH narejenega,... 

Davor, glede silobrana.. saj nisem navedla nobenega konkretnega primera. Napisala sem ti samo da so razlike in da celo zakonodaja dopušča fizične posege v drugo živo bitje. Zakaj sem to omenila? Točno zato, ker celo zakonodaja predvideva, da se temu ni vedno mogoče izogniti, medtem ko ti govoriš (kot te mi tule razumemo), da je to možno vedno in povsod. 

Kakšen vir bi rad? Dam ti par primerov (jih poznam iz prakse) s poudarkom, da je takih in podobnih še več, ampak samo za okus;
1. otrok tepe vse okrog sebe, čeprav nikoli ni bil deležen ne fizičnega, ne psihičnega nasilja
2. odrasel je aroganten, egoističen, nevzgojen, čeprav nikoli ni bil deležen ne fizičnega, ne psihičnega nasilja
3. otrok je dobil par vzgojnih in je danes v okvirih neke normale vzgojen, samozavesten odrasel, ki se zna lepo in moralno obnašat
4. otrok je bil pretepan in je danes v okvirih neke normale vzgojen, samozavesten odrasel, ki se zna lepo in moralno obnašat
5. otrok je bil pretepan in je danes agresiven, vase zaprt, nesamozavesten odrasel, ki težave rešuje s fizično silo
6. otrok je bil pretepan in je danes vase zaprt, nesamozavesten odrasel s kupom problemov v življenju
7. otrok je bil psihično zlorabljan in nikoli fizično tepen in je danes vase zaprt, nesamozavesten odrasel s kup problemov v življenju
itd.

Jaz si tudi nič ne kontriram. Jaz vedno pravim, da če se le da, je treba poskusit zlepa. Včasih pa pač odpovedo lepe metode in zdrav razum. Ni pohvale vredno, samo tako pač je v življenju.

Davor, pri primeru, ki sem ga navedla prej, ne izhajam in nobene situacije. Samo sprašujem kako bi reagirali v takem primeru, ko mogoče celo si že na terapiji z otrokom, pa (še ni) sprememb na bolje, ti pa moraš situacijo reševat sedaj, v tem konkretnem trenutku, ko otrok ta trenutek ščipa in tepe vrstnike ali tebe in ne čez pol leta, pa ga primeš in kriči in se otepa in maha,........ Kaj bi ti naredil?

[Jana*]

Telesno kaznovanje ja. Fizično nasilje. Dajte se poslušat    otrok utrpi več škode če se zloži po tleh kot če je enkrat malo resneje prijet za ramo, na primer. 

Nisem zagovornica nobenega pretepanja, udarjanja, česarkoli v tej smeri ker se da do neke mere z lepo besedo, ampak malo smešno se mi že zdi da takšne zadeve (moč foca npr. popolnoma enaka resnemu prijemu za ramo; pa ne mi spet da je razlika samo v moči, oboje pa je fizično naslilje - potemtakem otroka ne bi smeli niti za roko zadržat preden ti skoči na cesto, ker je to že fizično posredovanje??) stlačite pod fizično naslije. Pa še - psihično pušča bistveno hujše posledice, zakaj o tem nobeden skoraj niti besede?

[*LuNa*]

Telesno kaznovanje ja. Fizično nasilje. Dajte se poslušat    otrok utrpi več škode če se zloži po tleh kot če je enkrat malo resneje prijet za ramo, na primer. 

Nisem zagovornica nobenega pretepanja, udarjanja, česarkoli v tej smeri ker se da do neke mere z lepo besedo, ampak malo smešno se mi že zdi da takšne zadeve (moč foca npr. popolnoma enaka resnemu prijemu za ramo; pa ne mi spet da je razlika samo v moči, oboje pa je fizično naslilje - potemtakem otroka ne bi smeli niti za roko zadržat preden ti skoči na cesto, ker je to že fizično posredovanje??) stlačite pod fizično naslije. Pa še - psihično pušča bistveno hujše posledice, zakaj o tem nobeden skoraj niti besede?

Razlika je, če otroku preprečiš (ga primeš za roko, ramo), da bi skočil na cesto, ali pa če ga po riti, ker je skočil na cesto, čeprav si mu rekel ne. V prvem primeru (onemogočanje s prijemom) si mu postavil mejo, da si ga zavaroval, v drugem (klofuta), pa si ga kaznoval. A je razumljivo, da gre za dve povsem različni stvari? Meje se ne postavlja s kaznovanjem, ampak z doslednostjo.

Če dam konkreten primer: sama sem sinu lepo povedala, da lahko prosto hodi ob meni ob cesti le, če se me drži za roko ali za voziček. Sam ne sme (sploh ko je bil še manjši), ker je prenevarno (pri nas ni niti pločnika). Če ni ubogal, sem ga opozorila, če pa je še vedno "izzival", sem ga lepo vzela v naročje in sva šla direktno domov. Lahko verjameš, da je bilo to potreba le malokrat ponovit, ker je hitro pokapčil, da mislim resno. Lahko bi pa zjala nanj, mu govorila, ne ne, pa ne bi ubogal, potem bi mi pa popustili živci, pa bi ga po riti. In verjetno bi delovalo za nekaj časa, potem bi se pa zadeva ponovila ....

Pa mimogrede jaz ne podpiram ne fizičnega ne psihičnega nasilja.

Davor in Luna, tole vprašanje pa nima direktne veze z zagovarjanjem ali nezagovarjanjem vzgojnih klofut, pa me vseeno zanima kako bi vidva posredovala pri otroku, ki hodi v vrtec in je po rojstvu drugega otroka začel pretepat svoje vrstnike, "tepe" tudi svoje starše,... ob dejstvu, da starši pri tem otroku še nikoli niso posredovali s fizičnim nasiljem, ampak so skušali stvari "predebatirat",..... Pustimo ob strani, da je treba pač ugotovit kje leži vzrok za tako obnašanje in odpravit vzrok.. Kaj konkretno narediš, ko se tvoj mali otrok, ki res ne razume in samo izraža neko svojo tesnobo, zaganja vate in te tepe, ko tepe in cuka in ščipa prijatelje v vrtcu,.....? Pa zanimivo ane, da se otrok, ki nikoli ni bil deležen sile, prav na tak način znaša nad drugimi.

Problem je ravno v tem, da bi ti najpomemnejše pustila ob strani. Ni problem v otrokovem obnašanju, problem je v vzroku ... Otrok se tako obnaša, ker je v stiski in tega ne zna drugače pokazati. Sama bi kot prvo otroka najprej izpisala iz vrtca oz. bi ga imela vsaj določen čas doma (po rojstvu drugega otroka) in mu posvečala ogromno pozornosti. Na žalost pa večina staršev starejšega takrat "odreže", pomemben je le tamali, večji mora "itak vse razumet, potrpet" ....

Mimogrede mi nismo imeli nobene težave, ko je starejši dobil sestrico. Je pa res, da ne hodi v vrtec in je bil tudi on doma, tako da sem se lahko njemu ful posvečala in to še več kot tamali. Pazila sem, da nikoli nisem kot vzrok, da kaj ne moremo, navajala sestrice, njega sem vključevala v vse aktivnosti, .... In sedaj, ko je tamala stara 9 mesecev sta še vedno ful prijatelja. Ja jo včasih odrine (če vzame njegovo igračo), ampak ponavadi je to takrat, ko sam rabi več naše pozornosti in če mu jo damo, problem hitro izgine.

Torej če te tvoj otrok tepe, ga vzemi v naročje, dovoli mu, da se ob tebi umiri, več se mu posvečaj, naj ve, da je tudi on pomemben .... Ja vem, da to že počneš, ampak očitno otrok rabi še več tega.

[Alba]

Sama bi kot prvo otroka najprej izpisala iz vrtca oz. bi ga imela vsaj določen čas doma (po rojstvu drugega otroka) in mu posvečala ogromno pozornosti. Na žalost pa večina staršev starejšega takrat "odreže", pomemben je le tamali, večji mora "itak vse razumet, potrpet" ....

Točno tako. Tudi jaz, ko je prišla dojenčica sem se še vedno veliko posvečala psici, da se ne bi počutila odrezano. Bilo mi je izredno hudo, ko je na začetku nisem smela vzeti s sabo na spehod, da me ne bi potegnila in bi bilo kaj z mano potem narobe. Tako, da smo na veliko kombinirali, da se ne bi počutila odrezano. No zdaj pa smo vedno skupaj zunaj.

Mi bo pa zanimivo potem dopovedati Manci, da se s psom lepo ravna, da se ga ne vleče, ne cuka, itd... Se pa strinjam potrebno je postaviti meje in pri njih vztrajati. Tudi način 'kaznovanja' pri Luni se mi dopade. Tako se mi zdi, da še največ dosežeš.

[Pinky]

Mi bo pa zanimivo potem dopovedati Manci, da se s psom lepo ravna, da se ga ne vleče, ne cuka, itd... Se pa strinjam potrebno je postaviti meje in pri njih vztrajati. Tudi način 'kaznovanja' pri Luni se mi dopade. Tako se mi zdi, da še največ dosežeš.

Otrok se zelo hitro nauči ravnanja s psmi. V bistvu jaz sem dala vedeti psom, da v nesreči lahko otrok mu naredi karkoli, ampak hčerki sem pa tudi vsakič lepo razložila da ga to boli in da ne sme tako delat z njim. Zgodilo se je le enkrat da ga je preveč cuknila in je zarenčal in takrat sta bila kregana oba. Nekako se mi zdi da otroku, ki živi s psom hitro pride v navado lepo ravnanje z njim, skrb zanj.
Mene včasih kar preseneča kako zelo je že odgovorna pri živalih. Smo pred katkim dobili še muco in me je bilo zelo strah, da ne bo pazila, da ne pobegne ven iz hiše, ker psi so ji velikokrat kidnili ( a njih ostavi ograja okoli hiše). To muco pa res zelo čuva in stalno tudi druge opominja, da naj pazijo/mo da nam ne uide.

[Alba]

Ja bo treba tudi psa pripraviti se strinjam. Saj alba je tolerantna, v bistvu se ne zmeni za mečkanje in drugo, ampak vseeno.

[čara]

prezrl tole neumnost...zakaj bi jo želel "zbutati", če pride do pretepa  se psa loči z primernim prijemom , brez da bi še nadalje požigal z nasiljem, sicer pa ne začne pretepov ako bi prišlo do napada drugega psa bi pa v kontekstu samoobrambe tudi primerno reagiral

Očitno je tvoja definicija "pravega" psa, volk ki ima jajca ehm velik ego in pokaže kdo je šef umiriš pa ga z brco, mal nazaj si izjavila da me z psom ne bi rada srečala na pločniku...moj pes ni občutil kančka agresije z moje strani niti mi ni potrebno

Zbutal za to, da ji naslednjič na kraj pameti ne pride začet pretepa....Če pa vedno samo vstran daš in FUJ TO, Ne to delat...pa nisi naredil nič.

V določenih primerih in situacijah mora bit korekcija hitra in učinkovita, sicer si en drek naredil. Tako pri psih, kot pri ljudeh.
In psi so psi...Niso podobni otrokom, niti ljudem....Razen če jih kak trap počlovečuje skozi njegovo ravnanje.

Ne pozabit, da so si otroci različni. In prav tako potrebujejo različne prijeme, stile vzgoje. Če te otrok tepe, se ga ne vzame v naročje, ampak gre na "tajm out", dokler se ne umiri-potem se pa pogovarja, zakaj je to naredil, da naj uporabi besede in ne udarcev, da to ni sprejemljivo in da bo vsakič šel na tajm out ko bo udarjal nekoga.

Če je do fizične sile 0 tolerance, mora iti v obe smeri starš- otrok in otrok-starš in niti slučajno se ne objema, vzame v naročje otroka ki trmari in te tepe....Bili bi presenečeni koliko čustvenega izsivljenja je s strani staršev "bo mamica žalostna, bo jokala..:" halooo kaj niste sposobni otroku na jasen način povedat kaj je željeno in kaj je prepovedano ter zakaj? 

[TibiQ]

Pa mimogrede jaz ne podpiram ne fizičnega ne psihičnega nasilja.Problem je ravno v tem, da bi ti najpomemnejše pustila ob strani. Ni problem v otrokovem obnašanju, problem je v vzroku ... Otrok se tako obnaša, ker je v stiski in tega ne zna drugače pokazati. Sama bi kot prvo otroka najprej izpisala iz vrtca oz. bi ga imela vsaj določen čas doma (po rojstvu drugega otroka) in mu posvečala ogromno pozornosti. Na žalost pa večina staršev starejšega takrat "odreže", pomemben je le tamali, večji mora "itak vse razumet, potrpet" ....

Mimogrede mi nismo imeli nobene težave, ko je starejši dobil sestrico. Je pa res, da ne hodi v vrtec in je bil tudi on doma, tako da sem se lahko njemu ful posvečala in to še več kot tamali. Pazila sem, da nikoli nisem kot vzrok, da kaj ne moremo, navajala sestrice, njega sem vključevala v vse aktivnosti, .... In sedaj, ko je tamala stara 9 mesecev sta še vedno ful prijatelja. Ja jo včasih odrine (če vzame njegovo igračo), ampak ponavadi je to takrat, ko sam rabi več naše pozornosti in če mu jo damo, problem hitro izgine.

Torej če te tvoj otrok tepe, ga vzemi v naročje, dovoli mu, da se ob tebi umiri, več se mu posvečaj, naj ve, da je tudi on pomemben .... Ja vem, da to že počneš, ampak očitno otrok rabi še več tega.

Samo da se ne bi narobe razumeli, čeprav za samo debato niti ni pomembno. Dala sem primer. Sama nimam otrok (razen pač mojega psa  ), bi pa jaz tudi reagirala tako, da bi poskusila odkriti in rešiti vzrok, ampak izločila sem ga prav zato, ker se veliko staršev tega ne loti tako ali pa se celo lotijo in jim preprosto vzroka ne uspe odkriti (v enem primeru npr. ni bil vzrok zapostavljanje, ampak neiskrenost, ko so starši, kljub utrujenosti, neprespanim nočem,.. po rojstvu drugega otroka, skušali kazat vesel obraz, ki ni bil odraz tega, kar so v resnici čutili in prvi otrok je bil zato zmeden in v stiski,....) in vsi pač nimajo možnosti otroka izpisat iz vrtca.. mislim če se pojavi tako vedenje npr.  po koncu porodniške 

Drugače pa to kar piše Čara.. pri enih mogoče zaleže, pri enih pa ne.. jih lahko 100x, jih lahko s štromom, jih lahko čisto prav ob pravem času.. pa ne pomaga.. pri drugih pa že en sam opomin "ne"

Čara, v kakšnem kontekstu si pa omenila da psi niso podobni ljudem? Ker v določenih ozirih 100% so, oz. veljajo zanje ista pravila. Zanima me tudi, kam oz. kako daš otroka na "time out", da ti ne uhaja nazaj težit. Ga zapreš v box, omaro, zakleneš v sobo,..?

Kar se mene tiče, vedno poskušam odkrit in odpravit vzrok in dejansko posežem po fizični sili (pa to ni glih neka sila) šele ko ne vidim nobene možnosti več in mi povrh vsega poči film - saj če mi ne bi, verjetno niti ne bi. To se dogaja izredno redko in niti ne vem kdaj se je nazadnje, ker sem se skozi drugačen način razmišljanja naučila kako najti učinkovite in bolj mirne poti reševanja kriznih problemov in dejansko tudi problemov ni več toliko, kot jih je včasih bilo. Ampak verjamem pa, da dokler ne znaš in itak nikoli ne znaš vsega, ti pa včasih res nič drugega ne preostane v nekem momentu, sploh ko se umaknit ne moreš in ne vidiš druge rešitve.

[čara]

glede otrok
TibiQ vklopi domošlijo. Določiš  nek prostor (stopnice, kot, stol....) Kjer sedi, če ti pobegne ga neseš nazaj, vztrajaš, dokler v enem kosu ne "odsedi" toliko minut kolikor je star. Potem sledi razgovor (brez opravičevanja s strani staršev!).

V vsakdanjem življenju s psom in otroci nikoli s psom ne ravnam kot otrokom (ga ne jemljem v naročje, dvigujem, če ni nujno, ga ne cmokam in ne počlovečujem, se ne pogovarjam z njim v smislu Lumpi, to se pa ne dela, ker blblabla). Psom je treba pokazati zadeve (pa ne nujno s korekcijo).
Pes naj ostane pes, otrok je pa otrok.
Ja oba rabita vzgojo pravila, ljubezen. Ampak komunikacija in pravila se pa razlikujejo, se morajo.

[Nika]

(ga ne jemljem v naročje, dvigujem, če ni nujno, ga ne cmokam in ne počlovečujem, se ne pogovarjam z njim v smislu Lumpi, to se pa ne dela, ker blblabla).

Počak, da boš imela malega peseka..  Resno, js pa ravno to počnem in do zdaj nisem mislila, da je s tem kej narobe. Prejle je Kali ruknil električni pastir in je takoj prišla plezat po meni "pomagi pomagi".. Če bi ignorirala vse skupaj, bi se mi cel sprehod motala okrog nog z napol spuščenim repkom, tako pa sem jo vzela v naročje, jo s pozitivnim tonom pohecala da je res revše ubogo sam da ni bilo niti prvič niti zadnjič in boljše, da pozabi na vse skupaj, nato pa sem jo dala na tla in stvar je bila zaključena. In če se kje kaj zaštrika (pik čebele, kaka vejica ki je sama ne spravi iz dlake), vedno pride do mene po pomoč in nato ukrepam po svojih najboljših močeh. Ne vem, se mi ne zdi ravno da jo počlovečujem, pa tudi če jo, ji stvar očitno pomaga in bom verjetno kar nadaljevala s takim načinom.

O otrocih si pa še ne upam debatirat, imam pa mnenje, da se osnovna vzgoja psov in otrok niti ne razlikuje tako zelo.

[Lanabela]

Kam dati otroka na time out? osebno te metode pri vzgoji nikoli nisem uporabljala, se jo pa da videti pri " TV varuškah" silno pogosto: pač določijo neko sobo, ponavadi kar otroško sobo, kamor mora iti otrok dokler se ne "ohladi".

Psi niso ljudje, psi niso otroci. zato, ker dojemajo svet različno. Ampak osnovni vzgojni prijemi, motivacija... so pa povsem enaki.

Tako pri otocih kot pri psih je treba najti vzrok za težave in ko odpraviš vzrok, ponavadi težava izgine sama od sebe (pri psih je vzrok za težave največkrat: dolgočasje, nakopičena energija, ki je ne morejo sprostiti na neškodljiv način....) in ne želja po nadvaladi, sploh pa ne želja po nadvladi nad ljudmi.

In kar se tiče fizične kazni: če vzgajaš otroka ali psa od malega in mu pravočasno postaviš meje, si pri tem dosleden in pravičen in če se potrudiš zgraditi medsebojen odnos po principu medsebojnega spoštovanje, potem do situacij, kjer bi bilo potrebno poseči po fizični kazni niti ne prihaja. Pri otrocih sploh ne, pri psih pa izjemoma kdaj še vedno.

Mogoče se fizični kazni lahko povsem izogneš pri psih, ki žive sami v družini in so zunaj vedno na povodcu ali brez povodca pod komando. Pri psih, ki žive v krdelu in pri psih, ki so spuščeni v družbi z drugimi živalmi, pa je za najhujše prestopke  hitra fizična korekcija še vedno najbolj učinkovita in najmanj stresna (nič ni za psa hujšega kot nadiranje, dolgotrajno ignoriranje....)

Če se psi stepejo, zame to, da se jih s primernim prijemom loči ni dovolj. Imajo eno samo možnost, da odnehajo in se umirijo na prvo povelje ( potem je najhujše kar jih doleti kratkotrajen "prostor", toliko da se ohladijo). Če ne odnehajo na prvo povelje, jih enega za drugim zgrabim za kravatekjc, jih natresem in počim po tleh. Svoje in tuje povsem enako.  Če kateremu ni dovolj, doživi ponovitev. Vedno so kaznovani vsi udeleženci v pretepu, ne glede na to, kdo je začel.
Namreč: če imaš več psov (ali psa, ki ga spuščaš v družbi z večimi drugimi psi) so pretepi izredno nevarna zadeva. Psi ne gredo en na enega, ampak vsi popadejo tistega, ki izgublja. Morajo vedeti, da so pretepi absolutno in brezpogojno prepovedani. Alternativa je izguba svobode.

[čara]

No to z zbutanjem psa sem mislila tako kot Lanabela, ne da ga brcam v tri krasne.
Sem bila v družbi "mopsa" in čivave, pa nobenega nisem po naročju jemala. Pač nimam psa za v naročje, mi je ljubša igra, trikcanje, laufanje...Ne pa cartlanje psov. Bino seveda božam, objamem, pa tudi, če bi imela 3kg ne bi bila naročni pes in še vedno ne bi smela na kavč.

Jaz sem 1x kot varuška otroka, ki je cmeravo, razvajeno bitje, dala na tajm out, ko se je mala začela dret, ker ni bilo po njeno, pa je delovalo. Če imaš ihtavega, kričečega in cmeravega otroka, ki pomožnosti še brca vse naokoli in pljuva ga je bolje umaknit, magari v otroško sobo, kot pa da ti dvigne živc s tem da te pljune in mu posledično eno primažeš al pa se dereš na njega.

[TibiQ]

glede otrok
TibiQ vklopi domošlijo. Določiš  nek prostor (stopnice, kot, stol....) Kjer sedi, če ti pobegne ga neseš nazaj, vztrajaš, dokler v enem kosu ne "odsedi" toliko minut kolikor je star.

Pa si kdaj že dejansko to doživljala v praksi? Ker če nisi (očitno tale deklica, ki si ji bila varuška ni bila tako uporniška), ti povem, da ni tako simpl, še manj pa tako produktivno, kot se sliši v teoriji.

Drugače pa jaz ne vidim čisto nič slabega v razvajanju in crkljanju (psov ali otrok), dokler se jim s tem ne daje potuhe in podobno.

Kar se mene tiče je razlika med vzgojo psov in otrok v tem, da moraš otroka pripravit na samostojno življenje, medtem ko ti psa ni treba, oz. niti ni priporočljivo.

[čara]

Ja, po pol ure je nehala z dretjem in se je sprijaznila, da pri meni ne bo dosegla tega kar želi. Ne je pač NE. Sicer sem mislila, da se bo vmes zadušila, ker je bla čisto rdeča u faco in se drla ko jesihar. No, pazla je nisem več nikoli, ne hvala, bi še rada mela rjave lase.

TibiQ velikanska razlika je kako pes dojema svet in kako otrok, komunikacija je tudi preeecej različna.
Otroka je treba tudi naučit plavat, pa odgovornosti, humorja, vztrajnosti, delavnosti......Je rekel en pedagog, da dobri starši otroku privzgojijo humor. Hmmm pomemben je že, sam kak hudiča to otroku privzgojiš?

[TibiQ]

Hočem ti povedat, da je eno, če se otrok samo dere tam v enem kotu, ali pa celo zraven tebe, ali pa če zraven počne še kaj (samo)uničujočega.

Meni se ne zdi taka razlika. Pse je tud treba naučit plavat oz. se nekako sami, isto, kot otroci, kar se tiče pa humorja.. ne vem.. moja psica ima smisel za humor 

Komunikacija je pač malo drugačna, ampak saj če dobiš enega muslimančka ali kaj podobnega, je tudi.

Še vedno, sama tako velikih razlik ne vidim. Seveda da so razlike (saj sem jih tudi sama nekaj navedla), ampak ne take, da ne bi mogli vlečt nekih vzporednic kar se tiče osnovnih pravil vzgoje tega mladega bitja v nekaj kar lahko kolikor toliko normalno funkcionira v družbi.

[damayanti]

No ena taka brcajoča, pluvajoča, potleh metoča in deroča "žvau" je bila od moje sestrične hčerka.

samo ne kadar sem jo jaz  imela v varstvu. Midve sva to prvi dan razčistili...  ko je začela... sva se vsedli na kavč prižgali animal planet... pogledali kako se obnašajo opice. In sva se zmenili, da jaz  imam v varstvu Tajo in ne opice...
Nikoli več... pa tudi takrat ni nadaljevala... vsaj pri meni ne. Midve  sva se vse lepo zmenili in pogovorili, pa je bila stara 5 let(razvajena in problematična- za druge ... meni je bila čist ok ) ..Še danes imava en poseben odnos, midve se razumeva...pa se razumem tudi z bratrancem( tudi bil v mojem varstvu) hipšeraktivc...pa  še s kakšnim ... Včasih sem  imela v varstvu tudi po tri( hiperaktivce- fante) pa smo se tudi vse zmenili.
Drugi  so pa lahko imeli razno razne tajm-oute pa kote pa kazni in ne vem kaj še ... pa ni nič pomagalo.

Odrasli velikokrat pozabijo( mo) da so otroci v določenih trenutkih veliko bolj inteligentni kot si mislimo. 

p.s. kako bom pa svoje otroke vzgajala( če jih kdaj bom- upam da) je pa  miljon dolar -vprašanje. Lahko je bit pameten pri takih ki jih varuješ občasno...

[Pinky]

Mi smo in uporabljamo naslednje stvari pri hčerki. Time out že kar nekaj časa. Sem jo dala v sobo zaprla vrata ( ne zaklenala) in če je prišla ven sem jo dala nazaj. Je ostala notri 2 min, se pomirila in je lahko šla ven, obnašali smo se kot da ni nič in se lepo igrali, delali naprej. Se pa spomnem da parkrat ko je bila še mlajša in je bilo time outa konec sem odprla vrata in se mi je zadrla nazaj: ˝zapri vrata in me pusti pri miru!˝ pa sem jo in ko je mela dovolj miru je prišla sama ven. Tudi zdaj ji večrat rečem, da naj gre v sobo in ko se bo pomirila lahko pride nazaj. gre sama v sobo, se pomiri in nazaj pride,kot da se ni nič zgodilo.
Potem druga stvar je pa kazen. Po navadi so kakšne milejše.Vedno sem ji dala in ji dam možnost da preštejem do 3. Večje kazni so pa odvzem ljube stvari. To sem parkrat naredila ko je imela res izpad kar za brezveze, samo da bi bilo nekaj po njenem, pa se je tudi drla, jokala, tepla.. ,smo poskusili na vse načine da bi se umirila. Pa sem ji enostavni vzela eno stvar oz. takrat ji nisem potem dovolila da obleče novo oblekco. Sicer se je dretje še nadaljevalo ene 10 min. Po tem se je umirila in mislila, da bo oblekco vseeno lahko nosila. In tu je point, če bi ji dovolila, bi ona vedela da se lahko dere ali 15 min ali 3 ure, ko se bo umirila kazni ne bo več. Ampak jaz ji vseeno nisem dala stvari nazaj. Se je jok hotel znova začeti, pa sem rekla da če bo pridna bo lahko jutri, danes sigurno ne. In je bil mir takoj. Naslednji dan pa veliko presenečenje, ker sem ji dala stvar nazaj ( ali pa je lahko oblekla oblekco ) in zraven ji pojasnila da zato, ker se je vedla zelo lepo.
Tak histerični izpad smo imeli nekje 3x in vsakič sem ga rešila na isti način. Naslednjič je bil že dovolj opomin na prejšnje kazni, zdaj izpadov ni več.
Če uporabiš kazni in nagrade pravilno, pa tudi štetje do 3 lahko postane zelo učinkovito. Pri neubogljivostih 2x opomnem, če me ne šmirgla začnem šteti in redkokdaj pridem do 3.

[Inanna]

Moj 4letni nečak v takem primeru šteje sam, in to že od drugega leta dalje, ko je znal prešteti do 10 Prav izziva do konca pa še naprej.
In seveda se ne umiri, ne uboga in potem je kdaj popolnoma brez igrač, niti ne sme početi kaj takega kar ima zelo rad. Ni efekta  Nikoli  ni bil deležen fizične kazni, pa vseeno v vrtcu kdaj hoče tepsti otroke, tudi na 1 letnega bratca se spravi. In ni problem pomanjkanje pozornosti, daleč od tega, verjetno prej obratno. Zadnja meseca nosečnosti ni bil v vtrcu, tudi mesec po rojstvu je bil še doma, prej so ga pripravljali na prihod, novorojenček mu je prinesel darilo itd... Na srečo je ta manjši zelo miren, nezahteven, ker drugače bi bil konstanten kaos.
Ampak, kadar je pri nas doma, se midva vse lepo zmeniva, tudi babi in dedi nimata težav z njim. Brez problema, točno ve kaj in kako, da nima kaj izsiljevat, trmarit ipd.

[Macika]

Ampak, kadar je pri nas doma, se midva vse lepo zmeniva, tudi babi in dedi nimata težav z njim. Brez problema, točno ve kaj in kako, da nima kaj izsiljevat, trmarit ipd.

Pri meni je bilo isto, samo da je bilo to v vrtcu...problem pri vseh delavcih, ki pridejo na novo v skupino je ravno v tem, da vsi otroci mislijo aha, ta je pa nova, tole se bo pa dalo obrnit. Ampak žal ne, jaz sem vedno stala za svojim ne (in to brez vsakršnega koli dretja ali karkoli, mirno, hladno ko špricer  ), otroci pa niti poskušali niso, ker so vedeli, da preprosto ne bo šlo. Ko pa so prišli starši ponje je bila pa druga pesem in to takoj v trenutku ko so odšli iz igralnice. Prav ne moreš verjet.