glede delovne- razstavne linije.
Torej: kdor hoče past nima z razstavnimi kaj delat- lahko se heca in tud tekmuje sicer, ampak ne glede na vse mogoče teste , ki jih morda imajo starši pri izbiri linije za pašo jaz ne bi niti trznila na razstavno vzrejo.
Kar se tiče ostalega (športnega) dela je pa tako, da najbolje da pogledaš kaj delajo starši oz kaj jim gre dobro oz kje kažejo, da so močni oz impresivni . Delovne vzreje pri kelpijh niso selekcionirane za športno uporabo, tako da ne zagotavljajo boljšega značaja od razstavnih za druge vrste dela kot razstavne. Bi rekla da je rizik morda še večji, ker z razstavnimi več delajo šport in se lahko opreš na rezultate in značilnosti staršev, kot pri pravi delovni vzreji,kjer ne veš o tem, kako bi se starši obnesli v določeni disciplini.
Kar je meni pri delovnih linijah te pasme bistveno bolj všeč kot pri razstavnih, je konstitucija. Razstavni so višji (delovni samci do 58 cm npr razstavni cca 50 cm), lažji, na daljših nogah, bistveno bolj elastnični in fizično hitrejši (je pa pri dejanski hitrosti v delu seveda vedno še psihična komponenta). Nekateri (poudrajam nekateri ne vsi!) razstvani so že izgubili pasemsko specifično gibanje. Delovni kelpiji s preimikajo neslišno, brez napora, zvezno, kot volkovi, kar da prej slabši kot boljši vtis pri vajah poslušnosti, je pa bistveno za pašo napol divjih ovc, ki jih spravi v paniko (tako trdijo avstralci) npr že tresenje zemlje ob galopiranju border colijev in razstavnih kelpijev.
Glavna pomanjkljivost delovne vzreje kelpijev je , da v FCI verziji takorekoč ne obstaja. Prepad med delovno vzrejo in razstavno vzrejo pri tej pasmi je tolikšen, da je delovna vzreja izključno pod okriljem pašne organizacije. Izbira v FCI linijah je zato zelo majhna, kot rečeno podatkov o primernosti za druge rabe nimaš (ker večina brez FCI papirjev ne dela športno, pa tudi če, ne morejo tekmovat na velikih prireditvah).
+1