EP v Dogfrisbee, nadaljevanje….
(Sorry for the long interruption in the report, life/work got in the way…and anyway we are all watching the WC in agility.) Ampak zdaj se laze porocam, ker med tem casom sem dobila svoj scoresheet za freestyle (glej priponko v prejsnjem sporocilu).
Torej, reportaza o freestyleu. Bila sem popolnoma navdusena, da mi je uspelo z Lyro koncati na tretjem mestu v svoji kategoriji. (Oli ni tekmovala, ker za freestyle je izkljucno Monikin pes, Monika pa ni mogla na EP zaradi sole.) Zakaj? Prvic zato, ker freestyle je najina sibka tocka (je zelo zahtevna disciplina, in sva precej boljsi v minidistanceu), drugic zato, ker sem mocno dvomila, da spadava v kategoriji “advanced” namesto “starters,” glede na to, kako malo casa sva v sportu in kako malo izkusnje imava na tekmovanjih.
Koncni rezultat za freestyle je sestavljen iz rezultatov treh delov: 1. runda freestyle (stevilo tock od maksimalnih 40), ena runda minidstancea (stevilo tock od maksimalnih 22,5), in 2. runda freestyle, ki ima se dodatno tezo (faktor 1,5).
Prvo rundo se mi je zdelo da sva kar dobro izpeljali. Pri teh freestyle programih nikoli ne ves, kako bo slo. Vsaj jaz (kot razmeroma neizkusena igralka) ne. Vcasih sva uskljajeni, vcasih (bolj pogosto!) nisva, in se isceva drug drugo. Vidis to tudi pri drugih, komunikacija med psom in vodnikom vcasih ne stima, pes spregleda frisbi in/ali tece v cisto drugo smer namesto tja, kamor ga je vodnik metal. Pred tekmo mi ni uspelo niti enkrat na treningu izpeljati cel program brez prekinitve. Tudi ne ves, kako bo s casom (imas dve minuti na razpolagi, oz. 90 sekund za kategoriji ''starters'' in ''mladi psi'') ...ali bos prej koncal, pa ti ostane se minuto za izpolniti (kar je lahko cela vecnost!), pa ne ves, kaj naj bi delal, ali (se hujse) ti zmanjkuje casa, pa ne prides niti do polovice tega programa, kar si imel v mislih (moras pa imeti vsaj 4 od 7-ih elementov v programu ocenjene). Zato sem bila prijetno presenecena, kako gladko je slo vse skupaj v prvi rundi. Vse nacrtovane elemente sva pokazali, in to dokaj uspesno, na koncu je ostalo kakih 15 sekund (ti sporocajo preko zvocnik, koliko casa ti ostane) in sem lahko ta cas napolnila z dodatnimi figurcami, katere sem ze vnaprej pripravila za rezervo. ''Disc management'' mi je slo super, vsaj tako sem cutila—mi ni bilo treba hitro laufati okoli v iskanju discov (frisbijev), zalogo sem zmeraj imela kar pri roki, imela sem cas jih iskati po igriscu medtem, ko je Lyra lovila kaksen daljsi met. Tudi Ron Watson me je pohvalil prav pri tej tocki, ko sva se kasneje pogovarjala. Slo je zelo gladko. Edina stvar, nad katero sem bila razocarana pri tem nastopu, je bil najin ''round the world''. V treningu je bil ta element ponavadi najbolj zanesljiv, pri nastopu pa nisva bili dobro usklajeni.
Tako sem koncala s obcutkom, da se nisva osramotili, in da mogoce res spadava med ''advanced''. Nisem gledala vseh ostalih, kako jim je slo (sem raje peljala psici na sprehod za sprostitev in nagrado), imela sem obcutek, da bova nekje v sredini, ne najboljsi ampak tudi ne najslabsji (vse skupaj jih je bilo 15 v tej kategoriji).
Isti dan (v soboto) je sledilo minidistance (se tudi imenuje ''toss and fetch''). Tukaj pa me ni bilo strah, da se ni bi dobro odrezali, in moje zaupanje vase in v svojega psa je bilo (tokrat) upraviceno: 19,5 tock sva si nabrali. Sicer ne vem, koliko tock so drugi dobili, ampak stavim, da sva bili blizu vrha, ce ne celo na samem vrhu.
Tako po prvem dnevu tekmovanja sva bili na drugem mestu na podlagi skupno nabranih tock za 1. rundo freestyle ter minidistance, in sem bila lahko zadovoljna z vmesnim rezultatom.
Skrbelo me je, kako bo. Prvouvrscen pes je imel precejsno prednost pred ostalimi, medtem ko so bile razlike med 2., 3., 4., in 5. mestami razmeroma mahjne—par tock ali pa manj. Zavedala sem se, da je moj adut minidistance, in da sva bili visoko uvrsceni po prvi rundi predvsem zaradi stevila dodanih tock od minidistancea, medtem ko drugi so precej boljsi v freestyleu. Poleg tega, drugi freestyle nastop ima 50% vecjo tezo kot prvi. Zato sem vedela, da ce hocem koncati med prvimi tremi, moram zelo dobro izpeljati drugi freestyle, se boljsi kot prvic. Kaksen pritisk!
No, slo je, ampak po mojem obcutku ne tako dobro kot prvic. Ko vidim svoj scoresheet (so poslali vsem tekmovalcem po emailu), se prav cudim, da je bil drugi nastop ocenjen skoraj isto, kot prvi, ker sem res imela slab obcutek pri drugemu. Edino round the world nama je boljse slo, ostalo pa po mojem dosti slabse (se vidi v scoresheetu pri ''directional movement'', da je bil ''round the world'' bolj uspesen drugic—1,8 namesto 1,72). En element, multiples, sem dala cisto ven iz programa—zmanjkalo je casa, ker tokrat sva vec casa izgubila v iskanju drug drugo. Najvec tock svo izgubili (v primerjavi s prvim nastopom) v ''team''—velikokrat nisva bili dobro usklajeni. Tudi Lyrin ''catch ratio'' je bil slabsi. Tako da sem takoj vedela, da sva padli bolj nizko po rangu, nisem pa vedela, ali bova koncala na 4., 5., ali 6. mestu, ali se nizje. Dvomila sem, da bova na 3. mestu.
Koncnih rezultatov niso objavili prej na oglasni deski, smo zvedeli sele na koncu, ko smo bili vsi zbrani in so razglasili vse rezultate za celo tekmovanje. Seveda povejo vse, od zadnjega mesta do prvega, za vsako kategorijo posebej. Precej napeto. Ko so razglasili rezultate za freestyle advanced in nisem slisala mojega imena, ko so povedali, kdo je koncal na 4. mestu, sem takoj vedela, da sva tretji. Seveda sem bila navdusena, v istem trenutku pa me je najbolj skrbelo, kaj naj naredim z Olivio. Sem jo na hitro privezala pri ograji malo proc od zbrane mase ljudi in psov, in samo upala, da ne bo kaksen otrok tekel mimo ali se hujse, sel k njej (eni otroci so veselo laufali po celem igriscu). Tudi ovce so bile na igriscu, ker na koncu tekomovanja so imeli predstavitev pasnje. Oli se je tresla iz vznemirjenosti, radovednosti, in navdusenosti ves cas, ko so ovcarji (border collies) delali z ovcami. Sla sem z Lyro po pokal in ves cas, ko sva bili na stopnickah, sem gledala, kaj dela Oli pri ograji. K sreci, je bila pridna.
No, tako je slo najino freestyle. Ce pogledas rezultate (http://www.dogfrisbee.org/e_wyniki.htm), vidis, kaksno sreco sva imeli, da sva (lih) prisli do pokala. Ca. eight and a half points behind the first-place team, 7 points behind the second-place team—but just barely ahead of the fourth-place, fifth-place, sixth-place etc. teams. Za las je slo. Thank you, minidistance!
+1
