Sicer lahko živijo v pesjakih, če so le ti dobro izolirani ampak to zame osebno ni pes za v pesjak. Radi so v družbi ljudi in verjetno pes ne bo preveč srečen, če ne bo z vami in če se mu ne boste dobro posvečali. Glede na vprašanja, ki jih postavljaš bo verjetno to vajin prvi pes, zato svetujem obvezno šolanje psa in čimveč socializacije z drugimi psi. Karakter APBTja se razvija po mojih izkušnjah do najmanj tretjega leta starosti in ne glede na atraktivno zunanjost in neizmerno ljubezen, ki jo ima ta pasma do ljudi, vama odsvetujem nakup, če nista pripravljena na življenje s psom, ki bo lahko kot odrasel razvil morebitno agresivnost do drugih psov, ne glede na to kako dobro (bo)sta pazila na pozitivne izkušnje z drugimi psi. Se pravi, da lahko pride do tega, da pes ne bo smel zaradi svoje varnosti in varnosti drugih, biti spuščen na sprehodih (razen recimo kakšen ograjen poligon), ali pa celo to, da bo moral nositi nagobčnik. To je pač negativna stran psov,ki so bili desetletja vzrejani za boje z drugimi psi. Predvsem pa je to stran katera mora biti vzeta v zakup, ko se ljudje odločajo za to pasmo. Naj še omenim, da je slovenska vzreja teh psov na neomembni ravni in dejansko ne moreš predvidevati v kaj se bo sam pes razvil in kaj tiči v ozadju njegove mame in očeta, tako da skrbno izberita leglo in se temeljito pozanimajta vsaj o karakterju staršev.
hvala, že prej sva imela pse - pri nas doma smo imeli vrsto let le prave nemške ovčarje, pri fantu pa bernardince (mamo in očete ter mladiče).
fantu se ta pasma zelo dopade, meni pa povzroča strah ker vem kako zahtevni so tej psi - ne mislim sedaj kaj posebno groznega ampak jaz se že s svojim mačkom ukvarjam skoraj 2 uri na dan, ker pač taka oseba sem....fant se je o vsem pozanimal in pri rejcu, in prejšnih leglih (oseba ima doma samo 3 samice, ki pa so vse šampijonke, vsaj tako trdi, kar je tudi razvidno iz linkov in fotografij, ki jih ima na svoji strani)....edino kar je novega je to da bo to najin prvi skupni pes, vse ostane isto. vem da s psi je veliko dela, se posveča čas ipd.
glede pesjaka sem mislila v primeru, ko naju ni doma, da je pač zunaj - kot pesjak pa imam v mislih nadstrešek ki se drži hiše - s tem da je ograjeno, da ima poleti senco, da se ga v tem prostoru tudi v poletnem času skopa, potem tu spada tudi uta prave velikosti....to je v času, ko naju ni doma. doma imamo velik vrt z drevoredom, lahko teče, se igra, nobenemu ne bo škodil, s tem da bova obvezno hodila z njim na sprehod. v našem kraju je veliko družin, ki imajo različne pasme psov,ki hodijo na sprehode, tako da bo v družbi ostalih in ne bo izoliran - že od malih šapic.
Prosim ne me obsojat, ko sem bila mala me je napade pes in zato imam pač strah do določenih pasem - še posebej kot vsi pravijo da imajo prirojeno agresivnost in je potrebno na to pazit že od mladosti. Mene skrbi, da bi me bilo preveč strah se ukvarjati s psom, ali pa ko pes zazna tvoj strah, da bi vedel da je dominanten in me nebi poslušal - vse to mu jaz dajem na pladnju....v kratkem se bova dobila tudi z rejcem, in upam da bom premagala ta strah - še enkrat prosim da me ne obsojate - ti nisi za psa itd. Ker z nemškimi ovčarji sem delala, in premagala strah. zato sem prosila za nasvete - fant pozna in ve kako se z njimi ukvarjati, to mi je zagotovil in tudi dokazal, res bi mu rada stala ob strani, nočem da zaradi mene ne kupi psa ki si ga želi že celo življenje. ker to nebi bilo prav.

prebrala sem že veliko knjig, brošur, vsako leto imamo v bližini tudi organizirano pasjo šolo, kjer so vse vrste psov, tako da to ne bo problem.
hvala vam za vse, y.