Nord je še kar uredu - mislim da ne razume, da Kinga ne bo več nazaj in da ga še kar pričakuje - se me pa veliko bolj drži kot prej, tudi ko sedimo kje na pijači nikamor ne gre od mize, pa od doma tudi ne pohaja k sosedom... pa ogromno se crkljamo, ampak crkljivec je bil že prej... ima pa tak otožen izraz v očeh...
Je težko ampak tako kot je napisala Niky - Kingi bo vedno z nami v srcu. Vsi, ki me sedaj srečajo in vprašajo, kje imam pa Kinga, pa čeprav so ga le nekajkrat videli, so žalostni ob novici, da ga ni več, ker so ga imeli radi, tak je pač bil, vsakemu se je vtisnil v spomin in vsi so ga oboževali. Pogrešamo ga zelo in čakamo, da čas malo zaceli rane. Bil je eden in edini, ni nadomestljiv, vendar se ga poskušam spominjat kako je veselo tekal po travnikih in nosil palico pa čofotal po vodi in se stisnil med noge ter pogledal s svetlečimi očmi, polnimi življenja in hvaležnosti, tako da me ti spomini pomirijo in se veselim, da je imel lepo življenje ob nas, čeprav se mi vsakokrat orosijo oči.
Hvala vsem za podporo.
