Ojla vsem skupaj. Te dni sem bila tako na trnih, da tudi pisati nisem mogla. Forum sem samo preletela.
No da vam povem najprej veselo novico
.... Slike so pokazale, da smo s kolki naredili kar precejšen napredek. Levi je zelo podoben dobremu stanju, desni pa nekoliko slabši.... ampak oba pa občutno boljša kot pred štirimi meseci. Glede stopnje displazije sploh nisem vprašala, saj konec koncev trenutno niti ni pomembna. Tako da kot kaže po vsej verjetnosti z gibanjem le ne bomo imeli težav ( trkam ). Slike ramen in komolcev so odlične, tako kot so bile že takrat, okruščkov hrustanca na srečo ni
.... ja šepanje pa se je včeraj končno tudi umirilo, malo še postavi tačko postrani ampak napram prejšnem tednu je občutno izboljšanje. Očitno je revež res fasal zadnjič ko ga je napadla tista psica v šoli kar močen udarec, sem kasneje opazila da ima tudi v levem uhlju manjšo hrastico. Sedaj se jo močno poskušam izogibati, ampak je težko. Je pa po pasmi landser in ne brenardinka kot sem sprva mislila.
No nekoliko slabša novica pa je, da sva staknila še rahlo vnetje levega ušesa... sva dobila Otonazol ( upam da sem prav napisala ), dajati morava en teden in upam da bo potem v redu.
Tina in pa vsi ostali, ki ste mislili na naju in stiskali tačke in pesti -
HVALA VAM 
Miša - super da si dobila službo. Ja Bak bo sedaj malo več brez tebe, ampak verjemi saj se bo navadil. Tudi jaz grem vsak dan v službo, pa se je Mond že tako navadil, da zjutraj točno ve kako sem oblečena - za v službo ali za na sprehod.
Je pa res, da greva vsako juto že ob 5.30h na krajši sprehod, da potem lažje čaka da pridem domov. Saj sta pri nas še dva člana družine, ampak imata toliko različnih svojih zadreg ( šola in pa ravno tako služba ), da dopoldneve Mond večinoma preživlja kar sam. Se mu pa res popoldan toliko bolj posvetim.
No sedaj revček spi, je še ves omotičen, ampak se mi zdi da bo prav kmalu spet norček kot je bil. Zelo pa me veseli tudi, da bova lahko nemoteno nadaljevala šolanje. V soboto sem šla brez njega pa je bilo prav žalostno.
Lp
Helena
