Bom bolj podrobno opisala moj primer:
Imela sem kužka, zlatega prinašalca (nerodovniškega, kar je spet druga zgodba). Moj prvi kuža, jaz čisto neizkušena. Za to pasmo smo se odločili, na podlagi vseh pozitivnih lastnostih, ki so napisane na internetu : družinski kuža, učljiv, čuječ, primeren za začetnike(itak!!). Dobila sem ga prvi teden marca in v malo šolo nisva šla, ker večina šol ni imela poleti nobenega programa (morda nisem dovolj iskala). Da ne pozabim omeniti, že od začetka, ko je prišel k nam, ko mu nekaj ni bilo prav se je čisto naježil in vihal gobec (renčal od začetka še ni.).Kasneje, morda prepozno, sva šla v KD na sestanek in so naju dali v skupino za A tečaj, kar mi je čisto ugajalo. Ampak že takrat je bil čisto nesocializiran, jaz na to sploh nisem dajala prevelikega poudarka, ker so mi vsi govorli, da je pač živahen, da se bo umiril... že preden sva šla v šolo, sem uporabljala kliker, za razne trikce. Na poligonu je sprva delal super, lahko rečem, da sva bila med bolšimi. Tekom pubertete so se pa začele težave; že prej je v dveh situacijah grozeče renčal name,a sem bila tako šokirana, da sem se le obrnila stran in okamenela, ker seveda od zlatega prinašalca tega niti podrazno ne pričakuješ (danes bi, takrat nisem, ker sem res nasedla opisom pasem na netu. Danes vem, da je sicer to super pasma, ampak delavna, dominantna ter izsiljevalska
)
Na tečaju sem to povedala, instruktorica je rekla, tega mu ne dovolt (to je vse). Danes bi pričakovala, da bi mi rekli: poglej, to je naredel z razlogom, resno premisli kakšne težave imata, ter jih čimprej reši, poišči pomoč!!). Tudi na poligonu se je dogajalo, da je vihal gobec proti mene, ko se mu ni več dalo delat, a temu nismo posvetili nobene pozornosti, jaz res nisem vedela da je to predugriz in resna stvar (sej vem, mogla bi. )Na poligonu je kdaj delal super, kdaj me ni šlivil. Delali smo tako, da smo mu salamo molili pred nos, in ko je pogledal kliknili (če smo hoteli delati na kliker, naša izbira). Odlaganje: ko je kuža vstal, pa ne bi smel, smo šli k njemu, mu še enkrat rekli prostor in ko se je ulegel spet pohvalili. Seveda so vsi po vrsti začeli izsiljevati, ker so vedeli, da če bo ustal, bomo prišli tja, se bo ulegel in dobil priboljšek
Odpoklic smo v celem tečaju naredili DVAKRAT, še to na mojo izrecno prošnjo. O socializaciji ne duha ne sluha (OK, to je bolj moja krivda, nisem se zavedala da je tako pomemba).
Po A tečaju smo imeli več mesečno pavzo, in potem direkt na tečaj za BBH, katerega sem imela namen začasno opustit, ker sem vedla da moj kuža ni pripravljen bez povodca mene ubogat (saj me še s povodcem ni). doma so bile težave itak stalne, stalno izsiljevanje, ki sem ga zaradi nevednosti (moja krivda) dopuščala. Doma se je vse prej omenjeno stopnjevalo, naježevanje, vihanje gobca, renčanje na mojega partnerja, skakanje, grizenje povodca... Nismo rpravilno eagirali, češ sej to je zlatko, se bo že umiril. Edina reakcija je bil glas:komanda ne in v box, a je tako lajal, da smo ga hitro izpustili. Končalo se je tako, da je v enem tednu pogrizel mojega očeta(2krat) in ponorel name, renčal,me ugriznil in še enkart se postavil proti očetu, renčal, naježen, ni ga spustil mimo, še dobro, da je imel povodec.
Moram povedati, da sva delala, res ne mislit da nisva.Samo delala sva na napačnih stvareh: delala prevale in druge trikce, poleg , odlaganje itd. Velika napaka je, da nisva poiskala pomoči!
