Odgovor si že sama povedala, se mi ne da razpredat, bo predolgo in na "tuje stroške".

Vzami povprečnega novopečenega lastnika kraševca in si probaj zamislit, kako bo izgledalo šolanje,
če sploh... V večini primerov se bo poskusilo po "klasični" metodi (ker je tako šlo pri rexu brez problema) in se zaključilo z "butastim" psom. Nekako taka je razlaga mojega zgornjega stavka. Hotela sem povedati, da pač ni službena pasma in pa tudi obramba zanj ni priporočljiva. Meni je jasno, da se da s KO marsikaj naredit, ampak ne gre po liniji najmanjšega odpora, kot večina povprečnih ljudi želi. Zamisli si, kako en povprečen človek (laik) gleda na to in kako s takim znanjem dojema besedilo, ki ga prebere o tej pasmi. Mogoče bi bilo res dobro napisati k opisu, da se ga odlično šola s pozitivno motivacijo (tako kot tudi ostale), ker "klientela", ki izbira takega psa, ni enaka kot tista, ki izbira kakšnega avstralčka.
S tem vsekakor nisem mislila, da je KO "zabit", če se je mogoče tako bralo. Jaz zelo cenim tvoj trud in to, da dokažeš vsem, kaj vse se da narediti s takim psom. Žal pa bo še veliko vode preteklo, preden bodo potencialni kupci zavili tudi v internetne vode in spremenili miselnost o "agresivnem dvoriščnem psu".
Sicer je bila Gala tudi v mali šoli povsem ok in nikakor med slabšimi. Med slabšimi so bili samo psi, ki so bili plahi in pa eden, ki ga lastnik ni znal kontrolirati (je samo gledal, kdaj bo koga lahko pojedel). No, taki gredo itak potem bolj v smer individualne obravnave. Smo pa na "izpitu" vsi buljili v nemca, ki ga prej v šoli nismo videli in je prišel samo takrat ter seveda edini delal popolnoma brez priboljška. Je pa seveda ogromno odvisno od tega kakšnega mladiča dobiš. Gala je bila izredno samozavestna in se ni bala ničesar novega, vse je potekalo popolnoma neopazno.
Drugače pa sem se spomnila še ene zadeve glede bivanja v stanovanju. Jaz jo imam sicer v hiši, v samem stanovanju pa ne zdrži, ker samo hodi gor in dol, na vrtu se pa takoj umiri in opazuje. Spi pa najraje notri, v garaži pod eno mizo ali pa pod tušem.

To zna biti ful nerodno, če prideš kam na obisk in začne iskati kopalnico.

Moja pa tujce prvo previdno povoha, ravno toliko, da rečejo, kako plahega psa imam, potem pa jim je žal, da so to rekli, ker se je je težko znebiti, sploh takoj preveri, če so roke dobre za prijet ipd. Zadnje čase se pa tudi pusti lepo božati, samo se ne "nastavi" tako kot poznanim. Zanimivo, kako povprečen človek dojema previdnost oz. jo enači s plahostjo, če pes ne prinori takoj k njim in se jim ne polula pod noge.

Je pa res, da včasih ni ljudi toliko vohljala, kot sedaj. Če pa človeka pozna, pa takoj prinori do njega in če je je tudi oseba vesela, takoj spusti lužico ali dve. Otrok pač.

Pričakujem pa, da se bo nezaupljivost do tujcev seveda z leti stopnjevala. Me pa ne skrbi, kvečjem pride prav.
Tudi izredna navezanost na lastnika je zanimiva zadeva (hkrati pa tudi dvorezen meč). Saj so bili prav vsi psi doma navezani na družino, ampak tukaj se že sedaj kažejo zanimive reči, ko se ne more sprijazniti, da me ni, pa tudi če so vsi ostali okoli nje. Sicer pa me ima vedno na očeh in caplja za mano tudi na wc.
Mi je pa grozno všeč in nenormalno zabavno, ko kruli in se pogovarja oz. ugovarja, če kdo od bližnjih hoče, da ga neha nadlegovati, nato stopi korak nazaj in takoj pove svoje.
