Meni pa se zdi, da če hočeš s psom delat, potem manj sfališ s šeltijem kot s škotom. Škoti so že preveč monasti (razen, če si pripravljena tudi malo po tujini pogledat, kjer se s škoti še sploh dela), medtem ko pa so šeltiji naviti in to navitost lahko pravilno usmeriš. Pri škotu se mi zdi, da je tista prava delavnost prej izjema kot pravilo, pri šeltijih pa obratno.
Sama imam škota, super hiperaktivnež, delava agility kot šuš, ampak je pa tudi edini takšen škot, ki ga poznam. Da ne omenjam vsake toliko kakšnih travm glede mosta, gugalnice, ker se njemu nekaj ne zdi trenutno ok.
Že če pogleda na večja tekmovanja so šeltiji prailoma v svetovnem vrhu, škoti se sploh ne pojavljajo, tako da je med pasmama razlike kot dan in noč, zato dobro preštudiraj zakaj psa v osnovi hočeš in ali si bolj za aktivno delo ali samo zabavo in seveda kje boš psa vzela.
