Z vami bi rada delila pripoved o Boji in jagencku.
Hihihi, to se slisi kot o volku in ovckah

No, pa je bolj limonada. Ni krimic

Dan kot obicajno. Zjutraj siht, potem domov, pse spustit lulat, potem kuhat, pa na spehod, pa, pa, pa. Skratka planov za cel dan dovolj, da cloveku ni dolgcas. Katje te dni ni doma, zato se je moz odlocil, da se bo takoj, ko pride domov vsedel na kolo in peljal njeno Tiko naokoli, Doma sta tako ostali moji dve psicki.
Ob povratku iz sluzbe sta me obe, vsaka na svoj obicajen nacin pozdravili, nato sem ju spustila na dvorisce. Ni minila sekunda, ko se je Boji pred steklenimi vrati pricela neobicajno vest. Cvilila, je, se zvijala kot gumica, praskala po vratih, bolje receno kar skakala je v vrata, tekla proti ogradi z ovcami, spet pritekla nazaj in ponavljala vedenje. Zdela se mi je kot majhen otrok, ki bi mi rad nekaj povedal, pa ne zna. Zato sem odprla vrata in ji rekla: Kaj je punca moja, a je kaj narobe?” In odsla ven. Boji je takoj stekla proti ogradi z ovcami in imela sem kaj videti. Jagencek je, bog si ga vedi kako, zataval ven iz ograde in ni znal vec nazaj k mami. Bogi, bil je ze cisto prestrasen in se je brezupno zaletaval v ogrado. S psicama mi ga je uspelo spravit v kot, kjer sem ga lahko ujela in spravila nazaj k mami.
Ponosna na mojo ta malo zver se danes premlevam o tem dogodku in ugotavljam kako dobra je

Do zdaj v senci ta starih dveh psic, a se mi zadnje case kaze v cedalje bolj blesceci obliki...