To čakanje mi obuja tako lepe spomine na čas, ko smo nestrpno šteli dneve, kdaj bomo lahko šli po novega člana
. Ker nisem želela težiti vsak dan, sem se omejila na tedensko izsiljevanje novih slikic in vprašanji: kakšen je, kako se obnaša, je plašen ali pogumen, koliko poje, ali je prijazen do bratcev in sestric, ali se veliko igra,...
Takrat sem izbirala med dvema samčkoma. Ko mi je vzrediteljica na dolgo in široko opisala, da je zelo družaben, veliko se igra z vsemi, pri hrani je vedno prvi in poskuša odriniti ostale od sklede, je najbolj debel od vseh, drugi pa se drži bolj zase, je bolj plašen in manj družaben, ni bilo dvoma, koga bom izbrala. Njegovega bratca sier ne poznam, ampak dobro vem, da sem izbrala pravega.
Da osvežim spomine:
To pa je Drops prvi dan pri nas doma. Tudi avstralci se takoj zaljubijo v avstralce
:
Upam, da bomo še kdaj imeli priložnost doživeti tako lepe reči
.
