Od daleč ves čas spremljam avstralce (eni seveda veste, da bi skoraj imela prvega avstralca v Sloveniji - black trija, pred več kot 10 leti, če se ne bi življenje malce igrlo z menojv tistem času). Vem tudi, da nekateri dvomite v moje sodniške sposobnosti, ker ne rečem vedno iiiiiiiii in aaaaaaaaaaaa, kolk je lušten kuža. Ampak so tudi avstralci v Sloveniji, ki imajo "mojo" odlično in verjamem, da so jo z lahkoto dobili tudi v tujini, pri specialistih.
Vseeno se pa bom "vtaknila" v tole temo - ker sem tudi vzreditelj.
V 20 letih sem se naučila, da gredo pasja prijateljstva vedno "v maloro", ko se pride na temo vzreja, posebej solastniška. Največkrat zato, ker so-lastniki ne razumejo, da je brejost, porod in naslednje dva meseca velik dogodek za psico in, da psica v tem času doživi hude telesne in hormonske spremembe. Iz osebnih izkušenj povem, da psice po porodu, po mladičih, nikoli niso več iste, kot so bile prej. Čisto vsem mojim se je karakter spremenil, v določenih lastnostih "ojačal" - včasih tudi v nekaj, kar si nisem želela in nisem hotela, večinoma - posebej pri Oli - pa se je popravil v "pozitivno" - postala je bolj samozavestna, dobila je plenski nagon, ki ga prej nismo mogli "zvabiti", želi si več delati. In ko to gleda nekdo od daleč, je lahko zgrožen. Meni se je dogodilo, da se je psica (pa je bila domača), ker ji je bilo "vsega dovolj" - predvsem obiskov - z vrha vrgla na mladiče, ki so spali, in še danes sem presrečna, da ni noben poginil, moja čisto prva psica pa jih je celo likvidirala...Psica ob mladičih se na vse drugače odziva. Psica v tem času velikokrat "pretirava" v marsičem - tudi v strahu, zato, da mladičkom kaže, kako morajo reagirati na kakšne stvari (da bodo preživeli). Psi so še vedno "živali" in razmišljajo "nagonsko". Po mojih izkušnjah po približno enem tednu, ko psica ostane brez mladičev, prične spet normalno funkcionirati - tiste, ki pa jim kakšen mladič ostane doma, pa niso več iste - ker ostaneko mame in psice, ki si ustvarjajo svoj trop.
Marsikateri vzreditelj, ki ima psico v solastništvu, pusti, da psica koti v domačem okolju, mladiče in psico pa k sebi vzame šele pri 4 tednih - ko se začne delati. In dejstvo je, da lastniki psic, ki so v solastništvu, in ki nimajo izkušenj kot vzreditelji , vse okrog čutijo veliko drugače.
Osebno sem imela zelo slabe izkušnje, ko je šlo za solastniško leglo (itak sem bila jaz "ta grda"), in vedno dobre izkušnje, ko so me lastniki psic iz moje psarne prosili, če bi hotela jaz imeti leglo z njihovo psico. Ker so oni verjetno dalj časa o tem razmišljali in razmislili.
Trenutno imam psico v solastništvu. Vendar ima solastnica - dolgoletne izkušnje s psi, izkušnje s prehodi psov od človeka do človeka, ve, da se psu ne bo nič hudega godilo pri meni, in jaz vem, da psica uživa pri njej. Verjetno bom jaz najbolj trpela, ko bo psica pri meni - ker me je naštudirala v petih minutah in me pelje na limance kot bi trenil.
Martina in Andreja - jaz mislim, da bo na koncu vse v redu. Andreji se dnevi vlečejo, posebej, če je prej vsak dan delala s svojo psičko. Martina, ti pa si - zaradi mladičkov - tudi na drugih obratih. To, kar se vama v tem trenutku dogaja, je normalno, to se dogaja večini ljudi. Berry bo v redu, ko bo prišla nazaj, mlaidčki pa tudi.
Se opravičujem če se vtikam tja, kjer me ne srbi...
